Latest topics
Opisi ljudi
+7
Mariet
Dikaiosunos
Ares
Dawin
Poseidon
Helena
Zeus
11 posters
Stran 1 od 1
Zeus- Vrhovni bog
- Število prispevkov : 102
Join date : 18/09/2010
Age : 32 -
Re: Opisi ljudi
by Helena Pon Sep 27, 2010 7:32 pm
Pozdravljen smrtnik. Čeprav smo vas bogovi ustvarili in o vas vemo marsikaj, nas je vselej zanimal tudi vaš pogled na svet. Navedi svoje ime in povej od kod prihajaš.
Helena sem, Ameronova hči. Prihajam iz mogočne Sparte, najsilnejšega izmed vseh mest!
Zanimivo ime, vaša domišljija je res bujna, Zeus pri tem ni varčeval. Kaj bi mi znala povedati o svojem videzu? Bi se znala opisati tako, kakor te vidijo drugi?
Pravzaprav ne izgledam nič kaj posebno, res ne. Moji lasje so bujni in valoviti, lepe temne barve, vendar so ponavadi speti, saj me motijo. Obraz mi krasijo mačje oči kostanjeve barve. Imam še kar mišičasto telo, saj redno vadim met kopja in rokoborbo, koža pa je zaradi izpostavljenosti soncu malo temnejše barve. Obožujem belo barvo, zato sem vanjo tudi večino časa oblečena, tako kot večina preostalih članov demosa. Spominja me na sneg... Ko pa grem na posebne zabave ali za svete priložnosti se uredim in najraje se okrasim s srebrnim nakitom.
Natančen opis, a vsekakor premalo globok. Očitno ljudje vidite le površinsko, medtem ko bogovi vidimo tudi globinsko. Kako pa je z vašo globino? Bi znal povedati kaj o tvojem značaju?
Kaj pa lahko povem o svojem značaju? No, najizrazitejša značilnost je gotovo moja izredno bojevita narava. To odraža tudi dejstvo, da sem ena zelo redkih žensk, ki se kljub splošnemu prepričanju skušajo uveljaviti kot dobre bojevnice. Nasplošno sem zelo eksplozivna in ognjevita osebnost, največja strast mi je nevarnost. Užitek najdem v maščevanju, besu in včasih tudi v uboju, saj mi je všeč občutek, da nekomu, ki se mi ne zdi vreden življenja to odvzamem. Globoko v sebi sem tudi zelo strastna in ljubeča, vendar tega nikoli ne pokažem navzven, saj menim da na tak način ljudje lahko druge prizadanejo.
Da, to je že bližje temu, kar sem mislil. Vidim, da se tudi ocenjujete precej natančno, mnogo bolj, kot smo nekateri mislili. Kaj pa si počel do tega dne smrtnik? Opiši mi malo svoje dogodivščine od tedaj, ko si prijokal na svet, pa vse do danes.
Rodila sem se v Sparti, v povprečni družini. Oče je bil ponosen bojevnik, mati navadna hišna ženska, ki je opravljala opravila. Mož ji je bil večinoma z doma v bojih, zato sem odraščala sama z mamo, se učila opravil, ki jih dekleta morajo znati. Očeta sem videla dvakrat na leto, če sem imela veliko srečo, vendar mi je kdove zakaj vojskovanje priraslo k srcu. Ko sem nekega lepega dne mati vprašala, kdaj bom tudi jaz lahko prijela meč, mi je vsa ogorčena razložila, da si tega ne bi smela niti domišljati. Šele v tistem trenutku sem se dodobra zavedela, kakšno vlogo bom imela v družbi ko odrastem. S tem pa se nisem hotela sprijazniti. Leta kasneje, ko so me hoteli poročiti, sem pobegnila od doma in se odpravila na potovanje po naši lepi državi. Obiskala sem Korint in Sikion, kasneje tudi Atene in se po sedmih letih vrnila na rodni dom. Kar sem našla me je pretreso, saj mi je smrtno bolana mati povedala, da je oče že pred leti umrl v boju. Srečna, da me je še enkrat videla je mati umrla, jaz pa sem v hiši ostala sama in zapuščena. Našla sem si nekaj prijateljic, ki so mi prihajale pomagat pri vsakdanjih opravilih, medtem ko sem se jaz skrivaj urila v moških športih, da bom lahko nekoč maščevala očeta.
Uh, si pa doživel veliko, za smrtnika vsekakor ogromno. Tega ti ne morem očitati, saj sem celo sam doživel manj stvari. Kateri od mojih bratov in sester Olimpa pa ti je najljubši in ga častiš?
Pravzaprav nimam najljubšega boga, ki bi ga častila bolj od ostalih. Morda mi je ljubši Ares, bog vojne in bojev, saj so to stvari ki jih bi častila tudi brez boga.
Ne skrbi, ta skrivnost bo ostala skrita pri meni. Smrtniki ste tudi raznoliki, a med seboj ne gojite najboljših odnosov. Kako kaj gledaš na druge pripadnike svoje rase?
Zanimivo vprašanje. Pravzaprav se moj odnos do drugih someščanov zelo razlikuje, odvisen je popolnoma od njih. Če so pijani veseljaki, ki vsak denar zapavijo za pijačo, se z njimi ne razumem najbolje. Spet po drugi strani pa imam kar nekaj prijateljev med bojevniki, s katerimi delim podobne cilje in interese. Z ženskimi pripadnicami demosa se večinoma razumem povprečno, razen z nekaterimi izjemami, s katerimi prijateljujem že od otroštva.
Zanimivo, zanimivo. Kaj pa na pripadnike drugih ras? S tem mislim nenavadnih bitij, ki pohajkujejo po gozdovih, plavajo po morjih ali letajo po zraku?
Dokler ostajajo v svojih gozdovih in se ne vtikajo v moje vsakodnevno življenje nimam proti njim prav nič. Če pa se odločijo, da sem ničvreden človeček, ker sem drugačna od njih, bodo verjetno končali na tleh v luži krvi, obžalujoč da so me žalili.
Smrtnik, si že videl veliko sveta, ali si vselej čepel v svojem domu? Pri vas je to zelo raznoliko, tako da me tvoj odgovor resnično zanima.
No, o tem sem kar nekaj povedala že malo prej, pa bom odgovorila še enkrat, če je to ušlo vašemu brilijantnemu spominu. Prepotovala sem našo državo, od roba do roba, z izjemo neštetih otokov, ki si jih lastimo.
Če si torej potoval, kako pa najraje potuješ? Peš, s konjem, z ladjo? Vem, da ne moreš leteti, a prav to je najboljše.
Rada jezdim na konju, saj je precej udobno, poleg tega pa tudi praktično, saj nanj lahko naložiš popotnico. Ne branim pa se tudi potovanja z lastnimi nogami, saj jih tako utrjujem.
Ne vem več, kaj bi te vprašal, saj sem o tebi izvedel veliko iz tvojih besed, še več pa vidim z lastnimi očmi. Pojdi zdaj in se užij svobode v svetu, ki je pred tvojimi nogami.
Helena sem, Ameronova hči. Prihajam iz mogočne Sparte, najsilnejšega izmed vseh mest!
Zanimivo ime, vaša domišljija je res bujna, Zeus pri tem ni varčeval. Kaj bi mi znala povedati o svojem videzu? Bi se znala opisati tako, kakor te vidijo drugi?
Pravzaprav ne izgledam nič kaj posebno, res ne. Moji lasje so bujni in valoviti, lepe temne barve, vendar so ponavadi speti, saj me motijo. Obraz mi krasijo mačje oči kostanjeve barve. Imam še kar mišičasto telo, saj redno vadim met kopja in rokoborbo, koža pa je zaradi izpostavljenosti soncu malo temnejše barve. Obožujem belo barvo, zato sem vanjo tudi večino časa oblečena, tako kot večina preostalih članov demosa. Spominja me na sneg... Ko pa grem na posebne zabave ali za svete priložnosti se uredim in najraje se okrasim s srebrnim nakitom.
Natančen opis, a vsekakor premalo globok. Očitno ljudje vidite le površinsko, medtem ko bogovi vidimo tudi globinsko. Kako pa je z vašo globino? Bi znal povedati kaj o tvojem značaju?
Kaj pa lahko povem o svojem značaju? No, najizrazitejša značilnost je gotovo moja izredno bojevita narava. To odraža tudi dejstvo, da sem ena zelo redkih žensk, ki se kljub splošnemu prepričanju skušajo uveljaviti kot dobre bojevnice. Nasplošno sem zelo eksplozivna in ognjevita osebnost, največja strast mi je nevarnost. Užitek najdem v maščevanju, besu in včasih tudi v uboju, saj mi je všeč občutek, da nekomu, ki se mi ne zdi vreden življenja to odvzamem. Globoko v sebi sem tudi zelo strastna in ljubeča, vendar tega nikoli ne pokažem navzven, saj menim da na tak način ljudje lahko druge prizadanejo.
Da, to je že bližje temu, kar sem mislil. Vidim, da se tudi ocenjujete precej natančno, mnogo bolj, kot smo nekateri mislili. Kaj pa si počel do tega dne smrtnik? Opiši mi malo svoje dogodivščine od tedaj, ko si prijokal na svet, pa vse do danes.
Rodila sem se v Sparti, v povprečni družini. Oče je bil ponosen bojevnik, mati navadna hišna ženska, ki je opravljala opravila. Mož ji je bil večinoma z doma v bojih, zato sem odraščala sama z mamo, se učila opravil, ki jih dekleta morajo znati. Očeta sem videla dvakrat na leto, če sem imela veliko srečo, vendar mi je kdove zakaj vojskovanje priraslo k srcu. Ko sem nekega lepega dne mati vprašala, kdaj bom tudi jaz lahko prijela meč, mi je vsa ogorčena razložila, da si tega ne bi smela niti domišljati. Šele v tistem trenutku sem se dodobra zavedela, kakšno vlogo bom imela v družbi ko odrastem. S tem pa se nisem hotela sprijazniti. Leta kasneje, ko so me hoteli poročiti, sem pobegnila od doma in se odpravila na potovanje po naši lepi državi. Obiskala sem Korint in Sikion, kasneje tudi Atene in se po sedmih letih vrnila na rodni dom. Kar sem našla me je pretreso, saj mi je smrtno bolana mati povedala, da je oče že pred leti umrl v boju. Srečna, da me je še enkrat videla je mati umrla, jaz pa sem v hiši ostala sama in zapuščena. Našla sem si nekaj prijateljic, ki so mi prihajale pomagat pri vsakdanjih opravilih, medtem ko sem se jaz skrivaj urila v moških športih, da bom lahko nekoč maščevala očeta.
Uh, si pa doživel veliko, za smrtnika vsekakor ogromno. Tega ti ne morem očitati, saj sem celo sam doživel manj stvari. Kateri od mojih bratov in sester Olimpa pa ti je najljubši in ga častiš?
Pravzaprav nimam najljubšega boga, ki bi ga častila bolj od ostalih. Morda mi je ljubši Ares, bog vojne in bojev, saj so to stvari ki jih bi častila tudi brez boga.
Ne skrbi, ta skrivnost bo ostala skrita pri meni. Smrtniki ste tudi raznoliki, a med seboj ne gojite najboljših odnosov. Kako kaj gledaš na druge pripadnike svoje rase?
Zanimivo vprašanje. Pravzaprav se moj odnos do drugih someščanov zelo razlikuje, odvisen je popolnoma od njih. Če so pijani veseljaki, ki vsak denar zapavijo za pijačo, se z njimi ne razumem najbolje. Spet po drugi strani pa imam kar nekaj prijateljev med bojevniki, s katerimi delim podobne cilje in interese. Z ženskimi pripadnicami demosa se večinoma razumem povprečno, razen z nekaterimi izjemami, s katerimi prijateljujem že od otroštva.
Zanimivo, zanimivo. Kaj pa na pripadnike drugih ras? S tem mislim nenavadnih bitij, ki pohajkujejo po gozdovih, plavajo po morjih ali letajo po zraku?
Dokler ostajajo v svojih gozdovih in se ne vtikajo v moje vsakodnevno življenje nimam proti njim prav nič. Če pa se odločijo, da sem ničvreden človeček, ker sem drugačna od njih, bodo verjetno končali na tleh v luži krvi, obžalujoč da so me žalili.
Smrtnik, si že videl veliko sveta, ali si vselej čepel v svojem domu? Pri vas je to zelo raznoliko, tako da me tvoj odgovor resnično zanima.
No, o tem sem kar nekaj povedala že malo prej, pa bom odgovorila še enkrat, če je to ušlo vašemu brilijantnemu spominu. Prepotovala sem našo državo, od roba do roba, z izjemo neštetih otokov, ki si jih lastimo.
Če si torej potoval, kako pa najraje potuješ? Peš, s konjem, z ladjo? Vem, da ne moreš leteti, a prav to je najboljše.
Rada jezdim na konju, saj je precej udobno, poleg tega pa tudi praktično, saj nanj lahko naložiš popotnico. Ne branim pa se tudi potovanja z lastnimi nogami, saj jih tako utrjujem.
Ne vem več, kaj bi te vprašal, saj sem o tebi izvedel veliko iz tvojih besed, še več pa vidim z lastnimi očmi. Pojdi zdaj in se užij svobode v svetu, ki je pred tvojimi nogami.
Helena- Človek
- Število prispevkov : 19
Join date : 27/09/2010
Poseidon- Bog morja
- Število prispevkov : 214
Join date : 18/09/2010
Age : 31
Kraj : Lipovci
Re: Opisi ljudi
by Dawin Pon Sep 27, 2010 7:56 pm
Pozdravljen smrtnik. Čeprav smo vas bogovi ustvarili in o vas vemo marsikaj, nas je vselej zanimal tudi vaš pogled na svet. Navedi svoje ime in povej od kod prihajaš.
"Da da.. Moje ime je Dawin prihajam pa iz Šparte. Kako je ime vam, če sem vprašati." ((pišemo v tretji osebi?))
Zanimivo ime, vaša domišljija je res bujna, Zeus pri tem ni varčeval. Kaj bi mi znal povedati o svojem videzu? Bi se znal opisati tako, kakor te vidijo drugi?
"Vidim da nisi odgovoril na moje vprašanje. Misliš da si preveč pomemben, ali kaj? No vsaj sprejel si me. Huh.. Moj opis? Nevem kakšen pomen ima ta opis saj me vendar vidiš mar ne? No.. Sem srednje velikosti- tam okoli 170 centimetrov. Lasje mi segajo do oči mogoče malo dlje. So temno rjave barve, počesani na levo. Sam bi raje videl, videl da bi bili malo svetlejši, a ne preveč. Prijatelji sploh pa prijateljice mi govorijo da sem lep vendar se meni ne zdi tako. Ponavadi nosim ogrinjalo-tako kot danes- ki sega do tal. Ponavadi imam čez glavo tudi kapuco ampak se mi zdi nespoštljivo če bi jo imel zdaj.
Natančen opis, a vsekakor premalo globok. Očitno ljudje vidite le površinsko, medtem ko bogovi vidimo tudi globinsko. Kako pa je z vašo globino? Bi znal povedati kaj o tvojem značaju?
"Ah ja... Na značaj sem pa čisto pozabil. Sem odkrit, ne maram ljudi, ki so hinavci. Vse povem tako kot mislim- ne lažem da bi komu kaj olajšal. Med vsemi stvarmi na svetu najbolj sta mi pomembni ljubezen ter družina. Za te dve stvari bi naredil karkoli - najmanj ubijal. A vendar še nisem še nikoli zaljubil. Vsaj ne resno. Tudi z družino do zdaj nisem imel sreče, saj sta me starša zapustila takoj ko sem se rodil- do zdaj sem se preživljal s krajo."
Da, to je že bližje temu, kar sem mislil. Vidim, da se tudi ocenjujete precej natančno, mnogo bolj, kot smo nekateri mislili. Kaj pa si počel do tega dne smrtnik? Opiši mi malo svoje dogodivščine od tedaj, ko si prijokal na svet, pa vse do danes.
"Kot se že rekel nimam družine. Najbližje družini so mi bili prijatelji, s katerimi smo imel tatinsko društvo. Jaz sem bil nekakšen vodja te druščine. Veliko smo kradli in si vse kar smo imeli tudi delili med sabo. A nekoč ko smo se odločili oropati hišo nekega bogataša. Vse je potekalo dobro dokler se niso vse okoli hiše prižgale bakle. Nekdo nas je izdal zato so vedeli kje nas morajo čakati. Ulovili so skoraj vse člane tolpe le jaz in moj prijatelj sva uspela pobegniti. Kasneje, ko sva izvedela kdo nas je izdal sva poskrbela, da ne bo nikoli več izdajal. Ne povem vam pa načina."
Uh, si pa doživel veliko, za smrtnika vsekakor ogromno. Tega ti ne morem očitati, saj sem celo sam doživel manj stvari. Kateri od mojih bratov in sester Olimpa pa ti je najljubši in ga častiš?
"Ne častim nobenega boga, saj nekako ne verjamem da dejansko, obstajajo, če pa že potem nočem verjeti vanje sam mi v življenju do zdaj niso prinesli nič dobrega... Nikoli ne veš mogoče si pa kmalu spremenim mnenje."
Ne skrbi, ta skrivnost bo ostala skrita pri meni. Smrtniki ste tudi raznoliki, a med seboj ne gojite najboljših odnosov. Kako kaj gledaš na druge pripadnike svoje rase?
"Raje sem sam saj dobro vem kako zahrbtni so lahko ljudje a nimam nič proti če sem v družbi kašnega dobrega prijatelja."
Zanimivo, zanimivo. Kaj pa na pripadnike drugih ras? S tem mislim nenavadnih bitij, ki pohajkujejo po gozdovih, plavajo po morjih ali letajo po zraku?
"Česar nisem videl v tisto ne verjamem. Drugih ras do zdaj še nisem videl."
Smrtnik, si že videl veliko sveta, ali si vselej čepel v svojem domu? Pri vas je to zelo raznoliko, tako da me tvoj odgovor resnično zanima.
"Da, rad potujem- pred smrtjo si hočem ogledati čim več sveta. A za zdaj mi slabo kaže."
Če si torej potoval, kako pa najraje potuješ? Peš, s konjem, z ladjo? Vem, da ne moreš leteti, a prav to je najboljše.
"Najraje potujem peš. A vendar bi rad poizkusil tudi jahanje a si ga na žalost ne more privoščiti."
Ne vem več, kaj bi te vprašal, saj sem o tebi izvedel veliko iz tvojih besed, še več pa vidim z lastnimi očmi. Pojdi zdaj in se užij svobode v svetu, ki je pred tvojimi nogami.
"Da da.. Moje ime je Dawin prihajam pa iz Šparte. Kako je ime vam, če sem vprašati." ((pišemo v tretji osebi?))
Zanimivo ime, vaša domišljija je res bujna, Zeus pri tem ni varčeval. Kaj bi mi znal povedati o svojem videzu? Bi se znal opisati tako, kakor te vidijo drugi?
"Vidim da nisi odgovoril na moje vprašanje. Misliš da si preveč pomemben, ali kaj? No vsaj sprejel si me. Huh.. Moj opis? Nevem kakšen pomen ima ta opis saj me vendar vidiš mar ne? No.. Sem srednje velikosti- tam okoli 170 centimetrov. Lasje mi segajo do oči mogoče malo dlje. So temno rjave barve, počesani na levo. Sam bi raje videl, videl da bi bili malo svetlejši, a ne preveč. Prijatelji sploh pa prijateljice mi govorijo da sem lep vendar se meni ne zdi tako. Ponavadi nosim ogrinjalo-tako kot danes- ki sega do tal. Ponavadi imam čez glavo tudi kapuco ampak se mi zdi nespoštljivo če bi jo imel zdaj.
Natančen opis, a vsekakor premalo globok. Očitno ljudje vidite le površinsko, medtem ko bogovi vidimo tudi globinsko. Kako pa je z vašo globino? Bi znal povedati kaj o tvojem značaju?
"Ah ja... Na značaj sem pa čisto pozabil. Sem odkrit, ne maram ljudi, ki so hinavci. Vse povem tako kot mislim- ne lažem da bi komu kaj olajšal. Med vsemi stvarmi na svetu najbolj sta mi pomembni ljubezen ter družina. Za te dve stvari bi naredil karkoli - najmanj ubijal. A vendar še nisem še nikoli zaljubil. Vsaj ne resno. Tudi z družino do zdaj nisem imel sreče, saj sta me starša zapustila takoj ko sem se rodil- do zdaj sem se preživljal s krajo."
Da, to je že bližje temu, kar sem mislil. Vidim, da se tudi ocenjujete precej natančno, mnogo bolj, kot smo nekateri mislili. Kaj pa si počel do tega dne smrtnik? Opiši mi malo svoje dogodivščine od tedaj, ko si prijokal na svet, pa vse do danes.
"Kot se že rekel nimam družine. Najbližje družini so mi bili prijatelji, s katerimi smo imel tatinsko društvo. Jaz sem bil nekakšen vodja te druščine. Veliko smo kradli in si vse kar smo imeli tudi delili med sabo. A nekoč ko smo se odločili oropati hišo nekega bogataša. Vse je potekalo dobro dokler se niso vse okoli hiše prižgale bakle. Nekdo nas je izdal zato so vedeli kje nas morajo čakati. Ulovili so skoraj vse člane tolpe le jaz in moj prijatelj sva uspela pobegniti. Kasneje, ko sva izvedela kdo nas je izdal sva poskrbela, da ne bo nikoli več izdajal. Ne povem vam pa načina."
Uh, si pa doživel veliko, za smrtnika vsekakor ogromno. Tega ti ne morem očitati, saj sem celo sam doživel manj stvari. Kateri od mojih bratov in sester Olimpa pa ti je najljubši in ga častiš?
"Ne častim nobenega boga, saj nekako ne verjamem da dejansko, obstajajo, če pa že potem nočem verjeti vanje sam mi v življenju do zdaj niso prinesli nič dobrega... Nikoli ne veš mogoče si pa kmalu spremenim mnenje."
Ne skrbi, ta skrivnost bo ostala skrita pri meni. Smrtniki ste tudi raznoliki, a med seboj ne gojite najboljših odnosov. Kako kaj gledaš na druge pripadnike svoje rase?
"Raje sem sam saj dobro vem kako zahrbtni so lahko ljudje a nimam nič proti če sem v družbi kašnega dobrega prijatelja."
Zanimivo, zanimivo. Kaj pa na pripadnike drugih ras? S tem mislim nenavadnih bitij, ki pohajkujejo po gozdovih, plavajo po morjih ali letajo po zraku?
"Česar nisem videl v tisto ne verjamem. Drugih ras do zdaj še nisem videl."
Smrtnik, si že videl veliko sveta, ali si vselej čepel v svojem domu? Pri vas je to zelo raznoliko, tako da me tvoj odgovor resnično zanima.
"Da, rad potujem- pred smrtjo si hočem ogledati čim več sveta. A za zdaj mi slabo kaže."
Če si torej potoval, kako pa najraje potuješ? Peš, s konjem, z ladjo? Vem, da ne moreš leteti, a prav to je najboljše.
"Najraje potujem peš. A vendar bi rad poizkusil tudi jahanje a si ga na žalost ne more privoščiti."
Ne vem več, kaj bi te vprašal, saj sem o tebi izvedel veliko iz tvojih besed, še več pa vidim z lastnimi očmi. Pojdi zdaj in se užij svobode v svetu, ki je pred tvojimi nogami.
Nazadnje urejal/a Dawin Tor Sep 28, 2010 7:29 pm; skupaj popravljeno 1 krat
Dawin- Človek
- Število prispevkov : 7
Join date : 27/09/2010
Re: Opisi ljudi
by Zeus Pon Sep 27, 2010 7:59 pm
Vpisni obrazec si dobro izpolnil, tako da si sprejet. Izmed človeških mest si izberi poljubni kraj svojega bivanja, ustvari si dom in lahko pričneš s pisanjem.
Zeus- Vrhovni bog
- Število prispevkov : 102
Join date : 18/09/2010
Age : 32 -
Re: Opisi ljudi
by Gost Pon Sep 27, 2010 8:39 pm
Pozdravljen smrtnik. Čeprav smo vas bogovi ustvarili in o vas vemo marsikaj, nas je vselej zanimal tudi vaš pogled na svet. Navedi svoje ime in povej od kod prihajaš.
Zelo mi je neprijetno, ko slišim to besedo. Smrtnik. Kaj smo mi kaj slabši od kakšnih drugih prebivalcev? Nič. Seveda te zanima, kdo si upa tako pogumno govoriti. Sem Aurora Minerva Hudensen in prihajam iz Anten. Moje ime sem dobila po dveh boginjah, ki jih moja mama tako časti. Aurori in Minervi.
Zanimivo ime, vaša domišljija je res bujna, Zeus pri tem ni varčeval. Kaj bi mi znal povedati o svojem videzu? Bi se znal opisati tako, kakor te vidijo drugi?
Sem nižje rasti. Imam zaobljen obraz in majhne čokoladno rjave oči. Obraz mi krasijo rjavi lasje, ki so običajno v kitki ali spuščeni. Imam lepo telo, saj veliko tečem in hodim. Oblečena sem predvsem v pisana oblačila. Redkodaj sem oblečena v temne barve. Okoli vratu nosim amulet, ki naj bi me varoval pred zlom. V to ne verjamem, a amulet vseeno nosim okoli vratu, ker mi ga je dala moja babica Iris, ko je ležala na smrtni postelji. Mojo babico sem zelo spoštovala in jo še vedno.
Natančen opis, a vsekakor premalo globok. Očitno ljudje vidite le površinsko, medtem ko bogovi vidimo tudi globinsko. Kako pa je z vašo globino? Bi znal povedati kaj o tvojem značaju?
Moj značaj? Skoraj sem pozabila. Verjeli ali ne sem zelo navihana. Sem edina, ki bi naredila neumnosti, ki jih drugi ne bi. Vendar, ko časa za zabavo ni znam biti resna in hitro ukrepati. Sem zelo zabavna v družbi. Rada se smejem in mislim, da si moraš vedno vzeti čas za sprostitev in ne delati. Kot pove moje ime sem zelo pametna. Skoraj vedno najdem rešitev. Sem unčikovita in ljudi hitro spoznavam, saj ob meni pogovor gre zelo gladko. Sem tudi naivna, ker verjamem ljudem, ki jim ne bi smela. Zaradi tega sem se že izučila.
Da, to je že bližje temu, kar sem mislil. Vidim, da se tudi ocenjujete precej natančno, mnogo bolj, kot smo nekateri mislili. Kaj pa si počel do tega dne smrtnik? Opiši mi malo svoje dogodivščine od tedaj, ko si prijokal na svet, pa vse do danes.
No to opazko bom prezrla. Rodila sem se v Atenah. Moje mama je Gaya Hudensen. Očeta nimam, saj je mojo mamo zapustil, ko sem se rodila. Ker je v naši družini navada, da se otroka ne sme zapustiti mojega očeta preganjajo, da ga ubijejo. Seveda so se umirili, saj se moj oče skril nekam, kjer ga noben ne bo našel. Niti sama ne vem kje. Moja družina ni tako premožna, a revna tudi ni. Moja mama je zame hotela izobrazbo in mi je plačala učitelje. Po izobrazbi sem zaživela prosto življenje. Preselila sem se na drugi konec Anten, kjer noben name ne bi kazal z prstom in govoril, da sem roparjeva hči. Kdaj se slišim z mojo mamo.
Uh, si pa doživel veliko, za smrtnika vsekakor ogromno. Tega ti ne morem očitati, saj sem celo sam doživel manj stvari. Kateri od mojih bratov in sester Olimpa pa ti je najljubši in ga častiš?
Če povem po resnici ne častim bogov, saj ne verjamem vanje. V resnici ne verjamem v veliko stvari.
Ne skrbi, ta skrivnost bo ostala skrita pri meni. Smrtniki ste tudi raznoliki, a med seboj ne gojite najboljših odnosov. Kako kaj gledaš na druge pripadnike svoje rase?
Na druge ljudi gledam z prijaznim nasmeškom, saj sem kot prej omenila zelo družabna. Kdaj bi bila sama in takrat me lahko okličete za samotarko.
Zanimivo, zanimivo. Kaj pa na pripadnike drugih ras? S tem mislim nenavadnih bitij, ki pohajkujejo po gozdovih, plavajo po morjih ali letajo po zraku?
Na njih ne obračam pozornosti.
Smrtnik, si že videl veliko sveta, ali si vselej čepel v svojem domu? Pri vas je to zelo raznoliko, tako da me tvoj odgovor resnično zanima.
Potovala sem, ker sem tudi tam dobila veliko izobrazbe.
Če si torej potoval, kako pa najraje potuješ? Peš, s konjem, z ladjo? Vem, da ne moreš leteti, a prav to je najboljše.
Najrajše jaham ali hodim peš. Kdaj pa me kdo popelje na vozu.
Ne vem več, kaj bi te vprašal, saj sem o tebi izvedel veliko iz tvojih besed, še več pa vidim z lastnimi očmi. Pojdi zdaj in se užij svobode v svetu, ki je pred tvojimi nogami.
Zelo mi je neprijetno, ko slišim to besedo. Smrtnik. Kaj smo mi kaj slabši od kakšnih drugih prebivalcev? Nič. Seveda te zanima, kdo si upa tako pogumno govoriti. Sem Aurora Minerva Hudensen in prihajam iz Anten. Moje ime sem dobila po dveh boginjah, ki jih moja mama tako časti. Aurori in Minervi.
Zanimivo ime, vaša domišljija je res bujna, Zeus pri tem ni varčeval. Kaj bi mi znal povedati o svojem videzu? Bi se znal opisati tako, kakor te vidijo drugi?
Sem nižje rasti. Imam zaobljen obraz in majhne čokoladno rjave oči. Obraz mi krasijo rjavi lasje, ki so običajno v kitki ali spuščeni. Imam lepo telo, saj veliko tečem in hodim. Oblečena sem predvsem v pisana oblačila. Redkodaj sem oblečena v temne barve. Okoli vratu nosim amulet, ki naj bi me varoval pred zlom. V to ne verjamem, a amulet vseeno nosim okoli vratu, ker mi ga je dala moja babica Iris, ko je ležala na smrtni postelji. Mojo babico sem zelo spoštovala in jo še vedno.
Natančen opis, a vsekakor premalo globok. Očitno ljudje vidite le površinsko, medtem ko bogovi vidimo tudi globinsko. Kako pa je z vašo globino? Bi znal povedati kaj o tvojem značaju?
Moj značaj? Skoraj sem pozabila. Verjeli ali ne sem zelo navihana. Sem edina, ki bi naredila neumnosti, ki jih drugi ne bi. Vendar, ko časa za zabavo ni znam biti resna in hitro ukrepati. Sem zelo zabavna v družbi. Rada se smejem in mislim, da si moraš vedno vzeti čas za sprostitev in ne delati. Kot pove moje ime sem zelo pametna. Skoraj vedno najdem rešitev. Sem unčikovita in ljudi hitro spoznavam, saj ob meni pogovor gre zelo gladko. Sem tudi naivna, ker verjamem ljudem, ki jim ne bi smela. Zaradi tega sem se že izučila.
Da, to je že bližje temu, kar sem mislil. Vidim, da se tudi ocenjujete precej natančno, mnogo bolj, kot smo nekateri mislili. Kaj pa si počel do tega dne smrtnik? Opiši mi malo svoje dogodivščine od tedaj, ko si prijokal na svet, pa vse do danes.
No to opazko bom prezrla. Rodila sem se v Atenah. Moje mama je Gaya Hudensen. Očeta nimam, saj je mojo mamo zapustil, ko sem se rodila. Ker je v naši družini navada, da se otroka ne sme zapustiti mojega očeta preganjajo, da ga ubijejo. Seveda so se umirili, saj se moj oče skril nekam, kjer ga noben ne bo našel. Niti sama ne vem kje. Moja družina ni tako premožna, a revna tudi ni. Moja mama je zame hotela izobrazbo in mi je plačala učitelje. Po izobrazbi sem zaživela prosto življenje. Preselila sem se na drugi konec Anten, kjer noben name ne bi kazal z prstom in govoril, da sem roparjeva hči. Kdaj se slišim z mojo mamo.
Uh, si pa doživel veliko, za smrtnika vsekakor ogromno. Tega ti ne morem očitati, saj sem celo sam doživel manj stvari. Kateri od mojih bratov in sester Olimpa pa ti je najljubši in ga častiš?
Če povem po resnici ne častim bogov, saj ne verjamem vanje. V resnici ne verjamem v veliko stvari.
Ne skrbi, ta skrivnost bo ostala skrita pri meni. Smrtniki ste tudi raznoliki, a med seboj ne gojite najboljših odnosov. Kako kaj gledaš na druge pripadnike svoje rase?
Na druge ljudi gledam z prijaznim nasmeškom, saj sem kot prej omenila zelo družabna. Kdaj bi bila sama in takrat me lahko okličete za samotarko.
Zanimivo, zanimivo. Kaj pa na pripadnike drugih ras? S tem mislim nenavadnih bitij, ki pohajkujejo po gozdovih, plavajo po morjih ali letajo po zraku?
Na njih ne obračam pozornosti.
Smrtnik, si že videl veliko sveta, ali si vselej čepel v svojem domu? Pri vas je to zelo raznoliko, tako da me tvoj odgovor resnično zanima.
Potovala sem, ker sem tudi tam dobila veliko izobrazbe.
Če si torej potoval, kako pa najraje potuješ? Peš, s konjem, z ladjo? Vem, da ne moreš leteti, a prav to je najboljše.
Najrajše jaham ali hodim peš. Kdaj pa me kdo popelje na vozu.
Ne vem več, kaj bi te vprašal, saj sem o tebi izvedel veliko iz tvojih besed, še več pa vidim z lastnimi očmi. Pojdi zdaj in se užij svobode v svetu, ki je pred tvojimi nogami.
Gost- Gost
Re: Opisi ljudi
by Ares Pon Sep 27, 2010 8:47 pm
O ti nevernica! 
Dobrodošla na forumu.
V enem izmed človeških mest (glede na to, da si sama že tolikokrat navedla Atene bi rekel, da bo tvoj lik tam imel svoj dom ... toda to je le moje mnenje
) postavi svojemu liku dom nakar lahko, juhej, pričneš pisarit. 
Še enkrat dobrodošla in obilo užitkov ob pisanju,
Vaše presveto božansto, ki se ga morate bati, Ares
Dobrodošla na forumu.
V enem izmed človeških mest (glede na to, da si sama že tolikokrat navedla Atene bi rekel, da bo tvoj lik tam imel svoj dom ... toda to je le moje mnenje
) postavi svojemu liku dom nakar lahko, juhej, pričneš pisarit. Še enkrat dobrodošla in obilo užitkov ob pisanju,
Vaše presveto božansto, ki se ga morate bati, Ares
Ares- Bog vojne
- Število prispevkov : 264
Join date : 25/09/2010
Age : 31
Kraj : Vsepovsod kjer se ubija.
Re: Opisi ljudi
by Dikaiosunos Pon Sep 27, 2010 10:03 pm
Pozdravljen smrtnik. Čeprav smo vas bogovi ustvarili in o vas vemo marsikaj, nas je vselej zanimal tudi vaš pogled na svet. Navedi svoje ime in povej od kod prihajaš.
Moj oče Nemetor me je poimenoval Dikaiosunos, kar pomeni "Varuh Pravice", vendar me prijatelji kličejo "Dikas" ali pa "Kaios". Matere nikoli nisem poznal, a oče je često govoril, da je bila to boginja Afrodita. Štejem 25 pomladi. Rodil sem se v mestu Sirakuze, ki je grška kolonija, vendar pa od petnajstega leta živim pretežno v Atenah.
Zanimivo ime, vaša domišljija je res bujna, Zeus pri tem ni varčeval. Kaj bi mi znal povedati o svojem videzu? Bi se znal opisati tako, kakor te vidijo drugi?
Sem visok in postaven, mišičast in lepo grajen. Moja polt je rahlo zagorela, svetle zlatorjavkaste barve. Imam dolge zlate lase in kratko pristriženo brado. Moje oči so intenzivne svetlomodre barve. V višino merim malce več kot 180cm, tehtam pa okrog 80kg. Čez moj hrbet se razteza tatu orla v letu z razprtimi krili.
Večinoma nosim lahko bojno opravo v črni barvi. Usnjen oklep in zaščitni kilt, usnjene in z jeklom okovane ščitnike za goleni ter podlakti, jeklene ščitnike za ramena, ter mojo zvesto čelado iz nebeškega (meteorskega) železa. Seveda vse v črni. Na mojem pasu je vedno pripeta nožnica v kateri počiva moj dolgi meč Thanatos, čigar ime pomeni "Smrt" in je prav tako skovan iz nebeškega železa. Okoli vratu nosim verižico na kateri je obesek srebrne sovje glave z malima svetlomodrima safirjema za oči. Na desnem kazalcu vedno nosim srebrn prstan z okroglim temnomodrim safirom.
Natančen opis, a vsekakor premalo globok. Očitno ljudje vidite le površinsko, medtem ko bogovi vidimo tudi globinsko. Kako pa je z vašo globino? Bi znal povedati kaj o tvojem značaju?
Sem naravni taktizer. Po naravi sem bolj premišljen, vedno pretehtam svoje možnosti preden sprejmem odločitev. Ne verjamem v prve vtise in ljudi vedno sodim šele potem, ko jih bolje spoznam. Zelo rad berem in se učim, vendar pa posebej uživam v telesnih aktivnostih, predvsem bojevanju. Sem potrpežljiv in včasih zamišljen, in čeprav se trudim biti prijazen včasih ljudi moti, da si vzamem čas za premislek in da sem pri svojih odločitvah karseda objektiven. Vedno vse vzamem z rezervo, ne verjamem kar takoj in se raje preričam na lastne oči.
Sem pa tudi trmast. Ko se enkrat odločim je moje mnenje kot gora, ki se ne ukloni kar kateremukoli argumentu. Vendar sem kljub vsej svoji trmi in ponosu sposoben tudi upoštevati mnenja drugih. Če me kdo dovolj prepriča spremenim svoje mnenje in ga ne zagovarjam le zato, ker bi se bal sprememb. Sicer sem rad med ljudmi in uživam v pogovoru, vendar se pogosto znajdem v poziciji vodje ali sodnika, ali pa v besednem dvoboju.
Da, to je že bližje temu, kar sem mislil. Vidim, da se tudi ocenjujete precej natančno, mnogo bolj, kot smo nekateri mislili. Kaj pa si počel do tega dne smrtnik? Opiši mi malo svoje dogodivščine od tedaj, ko si prijokal na svet, pa vse do danes.
Z očetom sem živel v Sirakuzah vse do petnajstega leta starosti. Tam se mi ni pripetilo nič posebnega; odraščal sem, šolal sem se pri filozofu Platonu, in treniral bojevanje ter šport. Pri 15 letih sva z očetom odpotovala v Atene, da bi počastila strica, ki je umrl in nama zapustil vse svoje obsežno premoženje. Bila sva namreč edina sorodnika ki ju je še imel, saj so vsi ostali pomrli v neki manjši vojni. Ker je bila večina zapuščine v manjši graščini sva se preselila tja. Šolal sem se v Atenski Akademiji in se izučil filozofije, matematike, aritmetike, govorništva, igranja na liro in petja, izpopolnil pa sem se tudi v rokoborbi in boju z mečem in sulico. Ko sem bil star 20 let je očeta pobrala kuga, ki je takrat razsajala po Atenah. Vendar sem sam preživel in ker nisem imel službe, sem se pridružil vojski. Že drugo leto služenja sem sodeloval v bitki pri Korintu in bil zaradi hrabrosti povišan v desetnika. V bitki sem se med drugim spopadel tudi z nekim Korintskim poveljnikom, ki je nosil čelado in meč iz nenavadnega črnega železa. Ko sva nekajkrat udarila z rezili je njegov meč presekal mojega in moral sem se znajti le še s širokim ščitom. Ko me je hotel napasti sem hitro butnil s ščitom in ga zadel v čelado z dovoljšnjo silo, da je padel vznak. Takoj zatem sem mu stopil na zapestje katerega dlan je držala orožje in mu ga zlomil, nato pa sem ga pobil z lastnim orožjem. Njegovo opremo sem si vzel kot vojni plen in jo skrival pred drugimi. Vendar pa je nekdo izvedel in povedal generalu. Privedli so me predenj in dolgo sva se pričkala. Očaral sem ga z resnicoljubnostjo in drznostjo, ter čutom za pravičnost; kljub temu da je bil moj nadrejeni se mu nisem prilizoval ampak naravnost povedal kar sem mislil. Tako sva se dogovorila da lahko opremo obdržim, če na vsakih deset let za leto in dan opravljam državno službo, ki mi jo bo dodelil takratni vladar. Ta dogovor sva sklenila tudi s pogodbo, ki jo je general naposled odnesel h kralju.
Nato je sledilo leto miru, ko smo več ali manj le trenirali, filozofirali in kockali. Četrto leto sem izstopil iz vojaške službe, saj sem bil poklican za leto in dan dolgo službo okrajnega sodnika Pireja. Ta služba me je zelo veselila, saj sem lahko pomagal dobrim ljudem in kaznoval krive. Ko se je moj mandat iztekel sem izvedel za prihajajoče olimpijske igre. Leto in dan sem se pripravljal in treniral v teku in rokoborbi, upajoč na zmago. Vendar se ni izšlo kot sem pričakoval. V rokoborbi sem prišel vse do finala, kjer pa me je premagal nek špartanski hrust po imenu Biabarus, tekmovanju v teku pa sem bil šesti. Od takrat naprej sem potoval po Helladi. Bil sem v preročišču v Delfih in obiskal Pitijo, ki mi je prerokovala: "V hudi uri boš spoznal kdo v resnici si, in takrat ne bo več nič, kot je prej bilo." Še danes mi ni popolnoma jasno kaj naj bi to pomenilo. Potoval sem tudi v Šparto, kjer sem hotel izpopolniti svoje borilne spretnosti, vendar sem najprej moral prestati preizkus, da so mi dovolili trenirati s špartanskimi vojaki. K sreči sem preživel in po dveh mescih pretepanja in bojevanja s špartanci sem odšel naprej v Argos. Tam sem ostal le toliko časa, da sem lahko ujel ladjo v Egipt. Obiskal sem veliko knjižnico v Aleksandriji, vendar sem moral prej olajšati svojo mošnjo na Izidinem templju. Po šestih tednih sem kupil mesto na ladji nazaj v Atene in tam sem ostal vse do zdaj.
Uh, si pa doživel veliko, za smrtnika vsekakor ogromno. Tega ti ne morem očitati, saj sem celo sam doživel manj stvari. Kateri od mojih bratov in sester Olimpa pa ti je najljubši in ga častiš?
Najvišje častim Ateno, boginjo modrosti in taktike (ali premetenega bojevanja), vendar pa spoštujem tudi Apolona, boga umetnosti, Aresa, boga vojne, in pa Zeusa, očeta bogov.
Ne skrbi, ta skrivnost bo ostala skrita pri meni. Smrtniki ste tudi raznoliki, a med seboj ne gojite najboljših odnosov. Kako kaj gledaš na druge pripadnike svoje rase?
Verjamem, da so ljudje načeloma dobri, pametni, produktivni in inteligentni. Vedno najprej sklepam, da je nekdo dober človek, šele potem spremenim mnenje če vidim da določeni osebek to ni.
Zanimivo, zanimivo. Kaj pa na pripadnike drugih ras? S tem mislim nenavadnih bitij, ki pohajkujejo po gozdovih, plavajo po morjih ali letajo po zraku? (SAMO ZA LJUDI)
O čudežnih bitjih ne vem kaj dosti več od pripovedk in mitov, zato o njih nimam posebnega mnenja. Zavedam se da verjetno obstajajo, saj je o njih preveč govora povsod naokoli da bi šlo le za izmišljotine, vendar pa na lastne oči še nisem videl nobenega. Menim, da so to bitja, ki so za korak bližje bogovom kot ljudje in jih je zato treba spoštovati.
Smrtnik, si že videl veliko sveta, ali si vselej čepel v svojem domu? Pri vas je to zelo raznoliko, tako da me tvoj odgovor resnično zanima.
Kot sem že povedal, sem prepotoval večji del celinske Hellade; od Aten kjer živim, do Pireja, Delf, Šparte in Argosa, preživel pa sem tudi nekaj časa v Aleksandriji v Egiptu. In pa seveda Sirakuze na Siciliji, kjer sem odraščal.
Če si torej potoval, kako pa najraje potuješ? Peš, s konjem, z ladjo? Vem, da ne moreš leteti, a prav to je najboljše. (SAMO ZA TISTE, KI ZGORAJ POTRDIJO, DA SO VELIKO POTOVALI)
Najraje potujem na konju, vendar so mi tudi ladje kar ljube. Hodim sicer rad, vendar se raje poslužujem hitrejših prevoznih sredstev. Ne prenesem pa kočij v katerih se sedi, saj mi kaj hitro postane slabo. V bojni kočiji se še nekako znajdem, saj vsaj stojim, vendar pa mi je ljubši konjski hrbet ali pa trdna tla.
Ne vem več, kaj bi te vprašal, saj sem o tebi izvedel veliko iz tvojih besed, še več pa vidim z lastnimi očmi. Pojdi zdaj in se užij svobode v svetu, ki je pred tvojimi nogami.
Moj oče Nemetor me je poimenoval Dikaiosunos, kar pomeni "Varuh Pravice", vendar me prijatelji kličejo "Dikas" ali pa "Kaios". Matere nikoli nisem poznal, a oče je često govoril, da je bila to boginja Afrodita. Štejem 25 pomladi. Rodil sem se v mestu Sirakuze, ki je grška kolonija, vendar pa od petnajstega leta živim pretežno v Atenah.
Zanimivo ime, vaša domišljija je res bujna, Zeus pri tem ni varčeval. Kaj bi mi znal povedati o svojem videzu? Bi se znal opisati tako, kakor te vidijo drugi?
Sem visok in postaven, mišičast in lepo grajen. Moja polt je rahlo zagorela, svetle zlatorjavkaste barve. Imam dolge zlate lase in kratko pristriženo brado. Moje oči so intenzivne svetlomodre barve. V višino merim malce več kot 180cm, tehtam pa okrog 80kg. Čez moj hrbet se razteza tatu orla v letu z razprtimi krili.
Večinoma nosim lahko bojno opravo v črni barvi. Usnjen oklep in zaščitni kilt, usnjene in z jeklom okovane ščitnike za goleni ter podlakti, jeklene ščitnike za ramena, ter mojo zvesto čelado iz nebeškega (meteorskega) železa. Seveda vse v črni. Na mojem pasu je vedno pripeta nožnica v kateri počiva moj dolgi meč Thanatos, čigar ime pomeni "Smrt" in je prav tako skovan iz nebeškega železa. Okoli vratu nosim verižico na kateri je obesek srebrne sovje glave z malima svetlomodrima safirjema za oči. Na desnem kazalcu vedno nosim srebrn prstan z okroglim temnomodrim safirom.
Natančen opis, a vsekakor premalo globok. Očitno ljudje vidite le površinsko, medtem ko bogovi vidimo tudi globinsko. Kako pa je z vašo globino? Bi znal povedati kaj o tvojem značaju?
Sem naravni taktizer. Po naravi sem bolj premišljen, vedno pretehtam svoje možnosti preden sprejmem odločitev. Ne verjamem v prve vtise in ljudi vedno sodim šele potem, ko jih bolje spoznam. Zelo rad berem in se učim, vendar pa posebej uživam v telesnih aktivnostih, predvsem bojevanju. Sem potrpežljiv in včasih zamišljen, in čeprav se trudim biti prijazen včasih ljudi moti, da si vzamem čas za premislek in da sem pri svojih odločitvah karseda objektiven. Vedno vse vzamem z rezervo, ne verjamem kar takoj in se raje preričam na lastne oči.
Sem pa tudi trmast. Ko se enkrat odločim je moje mnenje kot gora, ki se ne ukloni kar kateremukoli argumentu. Vendar sem kljub vsej svoji trmi in ponosu sposoben tudi upoštevati mnenja drugih. Če me kdo dovolj prepriča spremenim svoje mnenje in ga ne zagovarjam le zato, ker bi se bal sprememb. Sicer sem rad med ljudmi in uživam v pogovoru, vendar se pogosto znajdem v poziciji vodje ali sodnika, ali pa v besednem dvoboju.
Da, to je že bližje temu, kar sem mislil. Vidim, da se tudi ocenjujete precej natančno, mnogo bolj, kot smo nekateri mislili. Kaj pa si počel do tega dne smrtnik? Opiši mi malo svoje dogodivščine od tedaj, ko si prijokal na svet, pa vse do danes.
Z očetom sem živel v Sirakuzah vse do petnajstega leta starosti. Tam se mi ni pripetilo nič posebnega; odraščal sem, šolal sem se pri filozofu Platonu, in treniral bojevanje ter šport. Pri 15 letih sva z očetom odpotovala v Atene, da bi počastila strica, ki je umrl in nama zapustil vse svoje obsežno premoženje. Bila sva namreč edina sorodnika ki ju je še imel, saj so vsi ostali pomrli v neki manjši vojni. Ker je bila večina zapuščine v manjši graščini sva se preselila tja. Šolal sem se v Atenski Akademiji in se izučil filozofije, matematike, aritmetike, govorništva, igranja na liro in petja, izpopolnil pa sem se tudi v rokoborbi in boju z mečem in sulico. Ko sem bil star 20 let je očeta pobrala kuga, ki je takrat razsajala po Atenah. Vendar sem sam preživel in ker nisem imel službe, sem se pridružil vojski. Že drugo leto služenja sem sodeloval v bitki pri Korintu in bil zaradi hrabrosti povišan v desetnika. V bitki sem se med drugim spopadel tudi z nekim Korintskim poveljnikom, ki je nosil čelado in meč iz nenavadnega črnega železa. Ko sva nekajkrat udarila z rezili je njegov meč presekal mojega in moral sem se znajti le še s širokim ščitom. Ko me je hotel napasti sem hitro butnil s ščitom in ga zadel v čelado z dovoljšnjo silo, da je padel vznak. Takoj zatem sem mu stopil na zapestje katerega dlan je držala orožje in mu ga zlomil, nato pa sem ga pobil z lastnim orožjem. Njegovo opremo sem si vzel kot vojni plen in jo skrival pred drugimi. Vendar pa je nekdo izvedel in povedal generalu. Privedli so me predenj in dolgo sva se pričkala. Očaral sem ga z resnicoljubnostjo in drznostjo, ter čutom za pravičnost; kljub temu da je bil moj nadrejeni se mu nisem prilizoval ampak naravnost povedal kar sem mislil. Tako sva se dogovorila da lahko opremo obdržim, če na vsakih deset let za leto in dan opravljam državno službo, ki mi jo bo dodelil takratni vladar. Ta dogovor sva sklenila tudi s pogodbo, ki jo je general naposled odnesel h kralju.
Nato je sledilo leto miru, ko smo več ali manj le trenirali, filozofirali in kockali. Četrto leto sem izstopil iz vojaške službe, saj sem bil poklican za leto in dan dolgo službo okrajnega sodnika Pireja. Ta služba me je zelo veselila, saj sem lahko pomagal dobrim ljudem in kaznoval krive. Ko se je moj mandat iztekel sem izvedel za prihajajoče olimpijske igre. Leto in dan sem se pripravljal in treniral v teku in rokoborbi, upajoč na zmago. Vendar se ni izšlo kot sem pričakoval. V rokoborbi sem prišel vse do finala, kjer pa me je premagal nek špartanski hrust po imenu Biabarus, tekmovanju v teku pa sem bil šesti. Od takrat naprej sem potoval po Helladi. Bil sem v preročišču v Delfih in obiskal Pitijo, ki mi je prerokovala: "V hudi uri boš spoznal kdo v resnici si, in takrat ne bo več nič, kot je prej bilo." Še danes mi ni popolnoma jasno kaj naj bi to pomenilo. Potoval sem tudi v Šparto, kjer sem hotel izpopolniti svoje borilne spretnosti, vendar sem najprej moral prestati preizkus, da so mi dovolili trenirati s špartanskimi vojaki. K sreči sem preživel in po dveh mescih pretepanja in bojevanja s špartanci sem odšel naprej v Argos. Tam sem ostal le toliko časa, da sem lahko ujel ladjo v Egipt. Obiskal sem veliko knjižnico v Aleksandriji, vendar sem moral prej olajšati svojo mošnjo na Izidinem templju. Po šestih tednih sem kupil mesto na ladji nazaj v Atene in tam sem ostal vse do zdaj.
Uh, si pa doživel veliko, za smrtnika vsekakor ogromno. Tega ti ne morem očitati, saj sem celo sam doživel manj stvari. Kateri od mojih bratov in sester Olimpa pa ti je najljubši in ga častiš?
Najvišje častim Ateno, boginjo modrosti in taktike (ali premetenega bojevanja), vendar pa spoštujem tudi Apolona, boga umetnosti, Aresa, boga vojne, in pa Zeusa, očeta bogov.
Ne skrbi, ta skrivnost bo ostala skrita pri meni. Smrtniki ste tudi raznoliki, a med seboj ne gojite najboljših odnosov. Kako kaj gledaš na druge pripadnike svoje rase?
Verjamem, da so ljudje načeloma dobri, pametni, produktivni in inteligentni. Vedno najprej sklepam, da je nekdo dober človek, šele potem spremenim mnenje če vidim da določeni osebek to ni.
Zanimivo, zanimivo. Kaj pa na pripadnike drugih ras? S tem mislim nenavadnih bitij, ki pohajkujejo po gozdovih, plavajo po morjih ali letajo po zraku? (SAMO ZA LJUDI)
O čudežnih bitjih ne vem kaj dosti več od pripovedk in mitov, zato o njih nimam posebnega mnenja. Zavedam se da verjetno obstajajo, saj je o njih preveč govora povsod naokoli da bi šlo le za izmišljotine, vendar pa na lastne oči še nisem videl nobenega. Menim, da so to bitja, ki so za korak bližje bogovom kot ljudje in jih je zato treba spoštovati.
Smrtnik, si že videl veliko sveta, ali si vselej čepel v svojem domu? Pri vas je to zelo raznoliko, tako da me tvoj odgovor resnično zanima.
Kot sem že povedal, sem prepotoval večji del celinske Hellade; od Aten kjer živim, do Pireja, Delf, Šparte in Argosa, preživel pa sem tudi nekaj časa v Aleksandriji v Egiptu. In pa seveda Sirakuze na Siciliji, kjer sem odraščal.
Če si torej potoval, kako pa najraje potuješ? Peš, s konjem, z ladjo? Vem, da ne moreš leteti, a prav to je najboljše. (SAMO ZA TISTE, KI ZGORAJ POTRDIJO, DA SO VELIKO POTOVALI)
Najraje potujem na konju, vendar so mi tudi ladje kar ljube. Hodim sicer rad, vendar se raje poslužujem hitrejših prevoznih sredstev. Ne prenesem pa kočij v katerih se sedi, saj mi kaj hitro postane slabo. V bojni kočiji se še nekako znajdem, saj vsaj stojim, vendar pa mi je ljubši konjski hrbet ali pa trdna tla.
Ne vem več, kaj bi te vprašal, saj sem o tebi izvedel veliko iz tvojih besed, še več pa vidim z lastnimi očmi. Pojdi zdaj in se užij svobode v svetu, ki je pred tvojimi nogami.
Nazadnje urejal/a Dikaiosunos Tor Sep 28, 2010 9:20 am; skupaj popravljeno 1 krat
Dikaiosunos- Človek
- Število prispevkov : 70
Join date : 27/09/2010
Age : 33
Re: Opisi ljudi
by Ares Pon Sep 27, 2010 10:17 pm
Odobren toda prosim, da določene reči popraviš.
1. Mati lika ne more biti Afrodita saj bi te to uvrstilo med polbogove si pa človek.
2. Meteorsko/nebeško železo? Ne bo šlo. Lahko pa napišeš, da gre za neko redko in/ali redko kovino.
To bi bilo to. V enem izmed človeških mest še liku naredi preljubi domek nakar lahko prične osebek korakati po svetu.
Obilo užitkov ob pisanju ti želi tisti ki bi se ga moral bati, Ares
1. Mati lika ne more biti Afrodita saj bi te to uvrstilo med polbogove si pa človek.
2. Meteorsko/nebeško železo? Ne bo šlo. Lahko pa napišeš, da gre za neko redko in/ali redko kovino.
To bi bilo to. V enem izmed človeških mest še liku naredi preljubi domek nakar lahko prične osebek korakati po svetu.
Obilo užitkov ob pisanju ti želi tisti ki bi se ga moral bati, Ares
Ares- Bog vojne
- Število prispevkov : 264
Join date : 25/09/2010
Age : 31
Kraj : Vsepovsod kjer se ubija.
Re: Opisi ljudi
by Mariet Čet Sep 30, 2010 5:24 pm
Pozdravljen smrtnik. Čeprav smo vas bogovi ustvarili in o vas vemo marsikaj, nas je vselej zanimal tudi vaš pogled na svet. Navedi svoje ime in povej od kod prihajaš.
Sem Mariet. Prihajam pa iz Aten.
Zanimivo ime, vaša domišljija je res bujna, Zeus pri tem ni varčeval. Kaj bi mi znal povedati o svojem videzu? Bi se znal opisati tako, kakor te vidijo drugi?
Moj videz je za Grke precej nenavaden, vsaj meni se tako zdi. Imam čisto svetle skoraj bele lase, ki mi segajo do ramen. Navadno mi nekoliko štrlijo, ampak to me niti ne moti. Moje oči so nekoliko čudne barve. Nekakšna mešanica med svetlo zeleno in sivo. Moja posatva ni ravno visoka, ampak sama sebe kljub temu ne bi uvrstila med majhne. Oblačila ,ki jih nosim so navadno kratka in svetlih barv. Ampak zame je pomembno samo to, da so udobna. Nakita ne nosim, še sama ne vem zakaj do njega čutim tak upor.
Natančen opis, a vsekakor premalo globok. Očitno ljudje vidite le površinsko, medtem ko bogovi vidimo tudi globinsko. Kako pa je z vašo globino? Bi znal povedati kaj o tvojem značaju?
Hm... To je težko. Zelo nerada govorim o sebi. Torej če razmislim, kje naj začnem, se mi zdi, da s tem kaj o meni pravijo drugi. Moja mama me imenuje divjakinja. Nenehno se pritožuje, da preveč divjam, da sem preveč vročekrvna in, da se prehitro razjezim. Če je to res? Ne seveda ne. Moja mama ne zna drugega, kot nakladati. Moj oče pravi, da znam prepričati ljudi. Ko ga vprašam kaj misli s tem mi odgovori, da mi nihče nikoli ne more reči ne in, da sem resnično zvita. No tudi za to ne vem če je res. Mogoče. Tisto kar bi torej še povedala o sebi je, da vedno naredim samo tisto, kar mi koristi, in kar se mi zdi pametno. Bo to zadoščalo?
Da, to je že bližje temu, kar sem mislil. Vidim, da se tudi ocenjujete precej natančno, mnogo bolj, kot smo nekateri mislili. Kaj pa si počel do tega dne smrtnik? Opiši mi malo svoje dogodivščine od tedaj, ko si prijokal na svet, pa vse do danes.
Povem naj nekaj o zvoji zgodovini, starših, bratih in sestrah? Nič lažjega vsi so navadni strahopetci, zoprneži, neumneži... in še bi lahko pripovedovala. To najbrž ne bo dovolj kajne. Po vsej verjetnosti želiš, da ti opišem vse svoje življenje. No naj ti bo. Rodila sem se mami in oetu, kakor vsak smrtnik. NJunih imen ti ne bi povedala, ker jih sploh ne znam izgovoriti. Kaj je počela mama najbrž veš. Vodila gospodinjstvo. Neprestano mi pravi kašno srečo imam, da smo tako bogati... Moj oče ima nekaj z vodstvom Sparte. Žal ne znam povedati kaj, saj mi nikoli ni povedal. Imam tudi dve sestri in brata. Dve leti mlajšega, on bo podedoval vso dediščino. In to sigurno ni pravično. Torej moje otroštvo je potekalo v ustaljenem ritmu. Zjutraj me je zbudila mamina osebna služabnica. Takoj, ko je zapustila sobo sem skozi okno splezala ven na ulico in se igrala s tamkajšnjimi dečki. Učili smo se tudi mečevanja in drugih veščin, ki jih je potrebno znati za preživetje. Domov sem šla samo za obroke. Takrat me je mama poskušala na silo prepričati, da bi naredila kakšno od tistih bednih hišnih opravil. In vedno znova je tako. Ko sem vsaj približno odrasla in so me hoteli poročiti z nekim starcem, sem zbežala v Atene. No in zdaj sem tu. Upam, da nimaš več veliko vprašanj, mudi se mi že.
Uh, si pa doživel veliko, za smrtnika vsekakor ogromno. Tega ti ne morem očitati, saj sem celo sam doživel manj stvari. Kateri od mojih bratov in sester Olimpa pa ti je najljubši in ga častiš?
Osebno ne častim nobenega boga. Upam, da me ne boš takoj zdajle na mestu ubil, temveč zdite se mi preveč samovšečni in zagledani v stvari, ki ne obstajajo.
Ne skrbi, ta skrivnost bo ostala skrita pri meni. Smrtniki ste tudi raznoliki, a med seboj ne gojite najboljših odnosov. Kako kaj gledaš na druge pripadnike svoje rase?
Oh ja. Vsakdo ima kakšno napako. Na splošno so mi ljudje všeč. Ampak nekaterih pa kljub temu ne prenesem. Pa ne, da je to kaj čudnega. Še najbolj na živce mi gredo neumni ljudje.
Zanimivo, zanimivo. Kaj pa na pripadnike drugih ras? S tem mislim nenavadnih bitij, ki pohajkujejo po gozdovih, plavajo po morjih ali letajo po zraku? (SAMO ZA LJUDI)
Na to vprašanje ti pa resnično ne morem odgovoriti. Še nikoli nisem nobenega srečala.
Smrtnik, si že videl veliko sveta, ali si vselej čepel v svojem domu? Pri vas je to zelo raznoliko, tako da me tvoj odgovor resnično zanima.
Ah. Preden sem prišla iz Sparte do Aten sem prepotovala veliko pokrajin mest in vasic. Na splošno rada potujem in ne maram sedeti doma. Zelo težko sem primiru.
Če si torej potoval, kako pa najraje potuješ? Peš, s konjem, z ladjo? Vem, da ne moreš leteti, a prav to je najboljše. (SAMO ZA TISTE, KI ZGORAJ POTRDIJO, DA SO VELIKO POTOVALI)
Najraje imam ladjo. Obožujem vse v zvezi z vodo, tudi plavati znam. Seveda pa se če na voljo ni nič drugega zadovoljim tudi z konjem ali pešačenjem.
Ne vem več, kaj bi te vprašal, saj sem o tebi izvedel veliko iz tvojih besed, še več pa vidim z lastnimi očmi. Pojdi zdaj in se užij svobode v svetu, ki je pred tvojimi nogami.
Sem Mariet. Prihajam pa iz Aten.
Zanimivo ime, vaša domišljija je res bujna, Zeus pri tem ni varčeval. Kaj bi mi znal povedati o svojem videzu? Bi se znal opisati tako, kakor te vidijo drugi?
Moj videz je za Grke precej nenavaden, vsaj meni se tako zdi. Imam čisto svetle skoraj bele lase, ki mi segajo do ramen. Navadno mi nekoliko štrlijo, ampak to me niti ne moti. Moje oči so nekoliko čudne barve. Nekakšna mešanica med svetlo zeleno in sivo. Moja posatva ni ravno visoka, ampak sama sebe kljub temu ne bi uvrstila med majhne. Oblačila ,ki jih nosim so navadno kratka in svetlih barv. Ampak zame je pomembno samo to, da so udobna. Nakita ne nosim, še sama ne vem zakaj do njega čutim tak upor.
Natančen opis, a vsekakor premalo globok. Očitno ljudje vidite le površinsko, medtem ko bogovi vidimo tudi globinsko. Kako pa je z vašo globino? Bi znal povedati kaj o tvojem značaju?
Hm... To je težko. Zelo nerada govorim o sebi. Torej če razmislim, kje naj začnem, se mi zdi, da s tem kaj o meni pravijo drugi. Moja mama me imenuje divjakinja. Nenehno se pritožuje, da preveč divjam, da sem preveč vročekrvna in, da se prehitro razjezim. Če je to res? Ne seveda ne. Moja mama ne zna drugega, kot nakladati. Moj oče pravi, da znam prepričati ljudi. Ko ga vprašam kaj misli s tem mi odgovori, da mi nihče nikoli ne more reči ne in, da sem resnično zvita. No tudi za to ne vem če je res. Mogoče. Tisto kar bi torej še povedala o sebi je, da vedno naredim samo tisto, kar mi koristi, in kar se mi zdi pametno. Bo to zadoščalo?
Da, to je že bližje temu, kar sem mislil. Vidim, da se tudi ocenjujete precej natančno, mnogo bolj, kot smo nekateri mislili. Kaj pa si počel do tega dne smrtnik? Opiši mi malo svoje dogodivščine od tedaj, ko si prijokal na svet, pa vse do danes.
Povem naj nekaj o zvoji zgodovini, starših, bratih in sestrah? Nič lažjega vsi so navadni strahopetci, zoprneži, neumneži... in še bi lahko pripovedovala. To najbrž ne bo dovolj kajne. Po vsej verjetnosti želiš, da ti opišem vse svoje življenje. No naj ti bo. Rodila sem se mami in oetu, kakor vsak smrtnik. NJunih imen ti ne bi povedala, ker jih sploh ne znam izgovoriti. Kaj je počela mama najbrž veš. Vodila gospodinjstvo. Neprestano mi pravi kašno srečo imam, da smo tako bogati... Moj oče ima nekaj z vodstvom Sparte. Žal ne znam povedati kaj, saj mi nikoli ni povedal. Imam tudi dve sestri in brata. Dve leti mlajšega, on bo podedoval vso dediščino. In to sigurno ni pravično. Torej moje otroštvo je potekalo v ustaljenem ritmu. Zjutraj me je zbudila mamina osebna služabnica. Takoj, ko je zapustila sobo sem skozi okno splezala ven na ulico in se igrala s tamkajšnjimi dečki. Učili smo se tudi mečevanja in drugih veščin, ki jih je potrebno znati za preživetje. Domov sem šla samo za obroke. Takrat me je mama poskušala na silo prepričati, da bi naredila kakšno od tistih bednih hišnih opravil. In vedno znova je tako. Ko sem vsaj približno odrasla in so me hoteli poročiti z nekim starcem, sem zbežala v Atene. No in zdaj sem tu. Upam, da nimaš več veliko vprašanj, mudi se mi že.
Uh, si pa doživel veliko, za smrtnika vsekakor ogromno. Tega ti ne morem očitati, saj sem celo sam doživel manj stvari. Kateri od mojih bratov in sester Olimpa pa ti je najljubši in ga častiš?
Osebno ne častim nobenega boga. Upam, da me ne boš takoj zdajle na mestu ubil, temveč zdite se mi preveč samovšečni in zagledani v stvari, ki ne obstajajo.
Ne skrbi, ta skrivnost bo ostala skrita pri meni. Smrtniki ste tudi raznoliki, a med seboj ne gojite najboljših odnosov. Kako kaj gledaš na druge pripadnike svoje rase?
Oh ja. Vsakdo ima kakšno napako. Na splošno so mi ljudje všeč. Ampak nekaterih pa kljub temu ne prenesem. Pa ne, da je to kaj čudnega. Še najbolj na živce mi gredo neumni ljudje.
Zanimivo, zanimivo. Kaj pa na pripadnike drugih ras? S tem mislim nenavadnih bitij, ki pohajkujejo po gozdovih, plavajo po morjih ali letajo po zraku? (SAMO ZA LJUDI)
Na to vprašanje ti pa resnično ne morem odgovoriti. Še nikoli nisem nobenega srečala.
Smrtnik, si že videl veliko sveta, ali si vselej čepel v svojem domu? Pri vas je to zelo raznoliko, tako da me tvoj odgovor resnično zanima.
Ah. Preden sem prišla iz Sparte do Aten sem prepotovala veliko pokrajin mest in vasic. Na splošno rada potujem in ne maram sedeti doma. Zelo težko sem primiru.
Če si torej potoval, kako pa najraje potuješ? Peš, s konjem, z ladjo? Vem, da ne moreš leteti, a prav to je najboljše. (SAMO ZA TISTE, KI ZGORAJ POTRDIJO, DA SO VELIKO POTOVALI)
Najraje imam ladjo. Obožujem vse v zvezi z vodo, tudi plavati znam. Seveda pa se če na voljo ni nič drugega zadovoljim tudi z konjem ali pešačenjem.
Ne vem več, kaj bi te vprašal, saj sem o tebi izvedel veliko iz tvojih besed, še več pa vidim z lastnimi očmi. Pojdi zdaj in se užij svobode v svetu, ki je pred tvojimi nogami.
Mariet- Človek
- Število prispevkov : 6
Join date : 30/09/2010
Re: Opisi ljudi
by Zeus Čet Sep 30, 2010 5:33 pm
Dobrodošla na forumu Mariet.
Tvoj opis je dober, tako da lahko pričneš kar s pisanjem v Atenah. Sprva si postavi svoj dom, nato pa svobodno po RPG-ju.
Tvoj opis je dober, tako da lahko pričneš kar s pisanjem v Atenah. Sprva si postavi svoj dom, nato pa svobodno po RPG-ju.
Zeus- Vrhovni bog
- Število prispevkov : 102
Join date : 18/09/2010
Age : 32 -
Re: Opisi ljudi
by Gena Pet Okt 01, 2010 11:19 pm
Pozdravljen smrtnik. Čeprav smo vas bogovi ustvarili in o vas vemo marsikaj, nas je vselej zanimal tudi vaš pogled na svet. Navedi svoje ime in povej od kod prihajaš.
Moje ime je Gena. Živim v Atenah, v Grčiji.
Zanimivo ime, vaša domišljija je res bujna, Zeus pri tem ni varčeval. Kaj bi mi znal povedati o svojem videzu? Bi se znal opisati tako, kakor te vidijo drugi?
. Ne vem sploh kako naj se opišem, vendar vem, da nisem nič posebnega. Sem povprečne »Sorte« in tista, ki nima nobenih moči. Moje lase so rjave barve in mi padajo čez ramena. Ob konicah se mi rahlo nakodrajo, vendar tega skoraj ni opaziti. Nikoli se nisem gledala v ogledalo, zato res ne morem reči kakšne barve so moje oči, vendar nekateri pravijo, da menjajo barvo. Po pravici povedano v to ne verjamem, mislim, ljudje, saj nisem polbog!!!! Ste mogoče kdaj opazili, da so moje ustnice vedno namazane? Čudež naredi sončnično olje, s katerim se skoraj vsako jutra nacedim. Moja koža je zardi močnega sonca bolj temna, moje obleke pa so mahljave in nekoliko svetle. Ne verjamem, da vas moj opis sploh zanima, zato bom nehala na dolgo blebetati.
Natančen opis, a vsekakor premalo globok. Očitno ljudje vidite le površinsko, medtem ko bogovi vidimo tudi globinsko. Kako pa je z vašo globino? Bi znal povedati kaj o tvojem značaju?
Mislim, da se je pojavil problem. Kako naj se normalno opišem, ko pa se šele iščem? No mislim,da ne veste kaj to pomeni, vendar res nimam potrpljenja, da bi vam razložila. Vsekakor pa vam bom razložila, da sem zelo nepotrpežljiv človek, ki se še išče. Obožujem, Olimpijske igre (bile so šele 1x), zelo rada pa hodim v kolosej, kjer nastopajo v različnih likih... Imam tudi nekaj zelo nenavadnih navad, vsako jutro ustnice namakam v sončnično olje, ki jih nabrekne in so videti bolj sočne. Vsak dan si tudi umijem lase, zato imam zelo sijoče. Moj obraz je nenavadno temne barve saj ga s posebnim zvarkom iz rdečo modre rastline mažem. Sploh ne vem, kaj naj še povem, dobro pa naj vam bo. Imam tudi veliko prijateljic, s katerimi hodimo v šolo pod staro lipo, kjer na predava neki starec po imenu Polizion. Gospod nam pripoveduje veliko zgodb o bogovih in junakih. Najljubša mi je zgodba od Zevsa, vendar pa pretirano ne verjamem v bogove saj je oče resen nevernik, ki me je vzgojil po svoji trapasti volji.
Da, to je že bližje temu, kar sem mislil. Vidim, da se tudi ocenjujete precej natančno, mnogo bolj, kot smo nekateri mislili. Kaj pa si počel do tega dne smrtnik? Opiši mi malo svoje dogodivščine od tedaj, ko si prijokal na svet, pa vse do danes.
Pa dobro, naj ti bo, ti ki se imenuješ za boga! Rodila sem se pred velikimi leti, ne štejem jih, zato me ne obsojaj. Mama po imenu Aprohitia je umrla med mojim porodom, zato je zame skrbel oče. Vsako juto in vsak dan so se začele dogodivščine in moje življenje je bilo nekoliko nenavadno. V šolo sem začela hoditi šele dve ali tri leta nazaj, zato ne znam še veliko. Velikokrat sem šolo kar izpustila iz dnevnega redu, saj sem pomagala očetu. Moj oče je namreč tesar, kar je za moj čas izredno spoštovan in dober poklic. Sprejema ogromno naročil, zato večino časa sploh ne spi. Vidiva se le malokrat,zato bi se lahko reklo, da živim pri dedku. Svojega dedka imam zelo rada. Star je okoli 75 let in je polbog. Ime mu je Inkoglej. Ko ni šole mi pripoveduje razne izmišljene zgodbe in mi kuha/peče kosilo. Kot sem mogoče že omenila, moja zgodovina je nezanimiva, zato lahko kar nehaš brati, ti nepremišljeni bedak, ki se imenuješ za boga!
Uh, si pa doživel veliko, za smrtnika vsekakor ogromno. Tega ti ne morem očitati, saj sem celo sam doživel manj stvari. Kateri od mojih bratov in sester Olimpa pa ti je najljubši in ga častiš?
Častim????? Si zmešan? Oče bi me ubil, če bi me zalotil častiti boga, ki ga nikoli nisem/ in ga nikoli ne bom videla. Drugače pa imam na skrivaj rada boginjo ljubezni Aphrodito. Da ta mi je najljubša.
Ne skrbi, ta skrivnost bo ostala skrita pri meni. Smrtniki ste tudi raznoliki, a med seboj ne gojite najboljših odnosov. Kako kaj gledaš na druge pripadnike svoje rase?
Jaz samotar? Saj si zmešan, mislim, nikoli ne bi mogla biti samotarka! Čisto preveč rada imam rada človeško, družbo, da bi bila samotar. Ja ljudje, smrtniki, kot me imenuješ, so mi všeč in zdi se mi, da so bolj naravni, saj se ne imenujejo za boga!
Zanimivo, zanimivo. Kaj pa na pripadnike drugih ras? S tem mislim nenavadnih bitij, ki pohajkujejo po gozdovih, plavajo po morjih ali letajo po zraku? (SAMO ZA LJUDI)
Drugih ras? Misliš bogove in pol bogove… No ja, tile mi niso najbolj všeč. Mislim, da se hočejo povišati v višave in pa tisto mesto bogov Olimpio, kakorkoli mislim, da sploh ne obstaja… Tako, da niso mi preveč všeč… Kar se pa tiče onih drugih velja enako kot za bogove in polbogove
Zanimivo, zanimivo. Kaj pa na pripadnike večinske rase, s tem mislim ljudi. Ti, ki so prevzeli večino sveta in vas odrinili na rob. Kako gledate nanje? (SAMO ZA DRUGE RASE)
Moj odnos do ljudi je prijazen in dobrosrčen.
Smrtnik, si že videl veliko sveta, ali si vselej čepel v svojem domu? Pri vas je to zelo raznoliko, tako da me tvoj odgovor resnično zanima.
[/i] V življenju sem prepotovala kar veliko in imam po očetovi strani kar veliko sorodnikov daleč stran... [/i]
Če si torej potoval, kako pa najraje potuješ? Peš, s konjem, z ladjo? Vem, da ne moreš leteti, a prav to je najboljše. (SAMO ZA TISTE, KI ZGORAJ POTRDIJO, DA SO VELIKO POTOVALI)
Seveda je moja nujna popotnica konj Beriticio, rada pa tudi potujem z ladjo.
Ne vem več, kaj bi te vprašal, saj sem o tebi izvedel veliko iz tvojih besed, še več pa vidim z lastnimi očmi. Pojdi zdaj in se užij svobode v svetu, ki je pred tvojimi nogami.
Moje ime je Gena. Živim v Atenah, v Grčiji.
Zanimivo ime, vaša domišljija je res bujna, Zeus pri tem ni varčeval. Kaj bi mi znal povedati o svojem videzu? Bi se znal opisati tako, kakor te vidijo drugi?
. Ne vem sploh kako naj se opišem, vendar vem, da nisem nič posebnega. Sem povprečne »Sorte« in tista, ki nima nobenih moči. Moje lase so rjave barve in mi padajo čez ramena. Ob konicah se mi rahlo nakodrajo, vendar tega skoraj ni opaziti. Nikoli se nisem gledala v ogledalo, zato res ne morem reči kakšne barve so moje oči, vendar nekateri pravijo, da menjajo barvo. Po pravici povedano v to ne verjamem, mislim, ljudje, saj nisem polbog!!!! Ste mogoče kdaj opazili, da so moje ustnice vedno namazane? Čudež naredi sončnično olje, s katerim se skoraj vsako jutra nacedim. Moja koža je zardi močnega sonca bolj temna, moje obleke pa so mahljave in nekoliko svetle. Ne verjamem, da vas moj opis sploh zanima, zato bom nehala na dolgo blebetati.
Natančen opis, a vsekakor premalo globok. Očitno ljudje vidite le površinsko, medtem ko bogovi vidimo tudi globinsko. Kako pa je z vašo globino? Bi znal povedati kaj o tvojem značaju?
Mislim, da se je pojavil problem. Kako naj se normalno opišem, ko pa se šele iščem? No mislim,da ne veste kaj to pomeni, vendar res nimam potrpljenja, da bi vam razložila. Vsekakor pa vam bom razložila, da sem zelo nepotrpežljiv človek, ki se še išče. Obožujem, Olimpijske igre (bile so šele 1x), zelo rada pa hodim v kolosej, kjer nastopajo v različnih likih... Imam tudi nekaj zelo nenavadnih navad, vsako jutro ustnice namakam v sončnično olje, ki jih nabrekne in so videti bolj sočne. Vsak dan si tudi umijem lase, zato imam zelo sijoče. Moj obraz je nenavadno temne barve saj ga s posebnim zvarkom iz rdečo modre rastline mažem. Sploh ne vem, kaj naj še povem, dobro pa naj vam bo. Imam tudi veliko prijateljic, s katerimi hodimo v šolo pod staro lipo, kjer na predava neki starec po imenu Polizion. Gospod nam pripoveduje veliko zgodb o bogovih in junakih. Najljubša mi je zgodba od Zevsa, vendar pa pretirano ne verjamem v bogove saj je oče resen nevernik, ki me je vzgojil po svoji trapasti volji.
Da, to je že bližje temu, kar sem mislil. Vidim, da se tudi ocenjujete precej natančno, mnogo bolj, kot smo nekateri mislili. Kaj pa si počel do tega dne smrtnik? Opiši mi malo svoje dogodivščine od tedaj, ko si prijokal na svet, pa vse do danes.
Pa dobro, naj ti bo, ti ki se imenuješ za boga! Rodila sem se pred velikimi leti, ne štejem jih, zato me ne obsojaj. Mama po imenu Aprohitia je umrla med mojim porodom, zato je zame skrbel oče. Vsako juto in vsak dan so se začele dogodivščine in moje življenje je bilo nekoliko nenavadno. V šolo sem začela hoditi šele dve ali tri leta nazaj, zato ne znam še veliko. Velikokrat sem šolo kar izpustila iz dnevnega redu, saj sem pomagala očetu. Moj oče je namreč tesar, kar je za moj čas izredno spoštovan in dober poklic. Sprejema ogromno naročil, zato večino časa sploh ne spi. Vidiva se le malokrat,zato bi se lahko reklo, da živim pri dedku. Svojega dedka imam zelo rada. Star je okoli 75 let in je polbog. Ime mu je Inkoglej. Ko ni šole mi pripoveduje razne izmišljene zgodbe in mi kuha/peče kosilo. Kot sem mogoče že omenila, moja zgodovina je nezanimiva, zato lahko kar nehaš brati, ti nepremišljeni bedak, ki se imenuješ za boga!
Uh, si pa doživel veliko, za smrtnika vsekakor ogromno. Tega ti ne morem očitati, saj sem celo sam doživel manj stvari. Kateri od mojih bratov in sester Olimpa pa ti je najljubši in ga častiš?
Častim????? Si zmešan? Oče bi me ubil, če bi me zalotil častiti boga, ki ga nikoli nisem/ in ga nikoli ne bom videla. Drugače pa imam na skrivaj rada boginjo ljubezni Aphrodito. Da ta mi je najljubša.
Ne skrbi, ta skrivnost bo ostala skrita pri meni. Smrtniki ste tudi raznoliki, a med seboj ne gojite najboljših odnosov. Kako kaj gledaš na druge pripadnike svoje rase?
Jaz samotar? Saj si zmešan, mislim, nikoli ne bi mogla biti samotarka! Čisto preveč rada imam rada človeško, družbo, da bi bila samotar. Ja ljudje, smrtniki, kot me imenuješ, so mi všeč in zdi se mi, da so bolj naravni, saj se ne imenujejo za boga!
Zanimivo, zanimivo. Kaj pa na pripadnike drugih ras? S tem mislim nenavadnih bitij, ki pohajkujejo po gozdovih, plavajo po morjih ali letajo po zraku? (SAMO ZA LJUDI)
Drugih ras? Misliš bogove in pol bogove… No ja, tile mi niso najbolj všeč. Mislim, da se hočejo povišati v višave in pa tisto mesto bogov Olimpio, kakorkoli mislim, da sploh ne obstaja… Tako, da niso mi preveč všeč… Kar se pa tiče onih drugih velja enako kot za bogove in polbogove
Zanimivo, zanimivo. Kaj pa na pripadnike večinske rase, s tem mislim ljudi. Ti, ki so prevzeli večino sveta in vas odrinili na rob. Kako gledate nanje? (SAMO ZA DRUGE RASE)
Moj odnos do ljudi je prijazen in dobrosrčen.
Smrtnik, si že videl veliko sveta, ali si vselej čepel v svojem domu? Pri vas je to zelo raznoliko, tako da me tvoj odgovor resnično zanima.
[/i] V življenju sem prepotovala kar veliko in imam po očetovi strani kar veliko sorodnikov daleč stran... [/i]
Če si torej potoval, kako pa najraje potuješ? Peš, s konjem, z ladjo? Vem, da ne moreš leteti, a prav to je najboljše. (SAMO ZA TISTE, KI ZGORAJ POTRDIJO, DA SO VELIKO POTOVALI)
Seveda je moja nujna popotnica konj Beriticio, rada pa tudi potujem z ladjo.
Ne vem več, kaj bi te vprašal, saj sem o tebi izvedel veliko iz tvojih besed, še več pa vidim z lastnimi očmi. Pojdi zdaj in se užij svobode v svetu, ki je pred tvojimi nogami.
Gena- Človek
- Število prispevkov : 53
Join date : 01/10/2010
Re: Opisi ljudi
by Ares Sob Okt 02, 2010 7:12 am
Oi Oi!
Všečn opisek
Torej dobrodošla na forumu
Liku v Atenah naredi preljubi domek nakar lahko začneš pisarit v rpgjt. Jej!
Obilo užitkov ob pisanju ti želi bog ljubezni Ares (ljubezni do vojne da se razumemo)
Všečn opisek
Torej dobrodošla na forumu
Liku v Atenah naredi preljubi domek nakar lahko začneš pisarit v rpgjt. Jej!
Obilo užitkov ob pisanju ti želi bog ljubezni Ares (ljubezni do vojne da se razumemo)
Ares- Bog vojne
- Število prispevkov : 264
Join date : 25/09/2010
Age : 31
Kraj : Vsepovsod kjer se ubija.
Re: Opisi ljudi
by Kallisto Tor Okt 05, 2010 8:46 pm
Pozdravljen smrtnik. Čeprav smo vas bogovi ustvarili in o vas vemo marsikaj, nas je vselej zanimal tudi vaš pogled na svet. Navedi svoje ime in povej od kod prihajaš.
Moje ime je Kallisto in prihajam iz Aten. Najverjetneje je to mesto, na katerem moram poudariti, da v bistvu nisem najbolj prepričana v obstoj bogov oziroma bolje rečeno, nemogoče se mi zdi, da bi me kdorkoli kar ustvaril. Veliko knjig govori, da sta bila za to potrebna samo dva človeka – moja starša.
Zanimivo ime, vaša domišljija je res bujna, Zeus pri tem ni varčeval. Kaj bi mi znal povedati o svojem videzu? Bi se znal opisati tako, kakor te vidijo drugi?
Sem nekoliko nižje rasti, ampak sama se nikoli nisem počutila prikrajšana zato, saj je včasih to celo koristno. Moja postava je suhljata in drobna, ljudje pa si najbolj zapomnijo moje jasne, modre oči, ki jih obdaja niz dolgih in gostih trepalnic. Pravijo, da vedno gledam v svet z neko mešanico radovednega zanimanja, ampak kdo ve, če je na tem kaj resnice. Moji lasje so precej dolgi, svetli in popolnoma skodrani. Glede oblačil nikoli ne kompliciram, največkrat me je mogoče opaziti v beli obleki nekje do kolen in sandalih. Ne morem reči, da sem obsedena z nakitom tako kot marsikatera druga pripadnica mojega spola, imam pa nekaj trakov za v lase, ki služijo zgolj praktičnemu namenu in preprečujejo lasem, da bi mi silili pred oči. Oh, in nosim še verižico na kateri je nek nenavaden simbol, ki sem jo na nek način podedovala od mame. Obožujem tudi rože in zato imam večkrat kakšno v laseh, ampak to je komaj dovolj zanimivo, da bi bilo vredno omembe.
Natančen opis, a vsekakor premalo globok. Očitno ljudje vidite le površinsko, medtem ko bogovi vidimo tudi globinsko. Kako pa je z vašo globino? Bi znal povedati kaj o tvojem značaju?
Značajski opis? Ponavadi me ljudje ne sprašujejo takšnih vprašanj, ker imajo neko že vnaprej ustvarjeno mnenje o meni – kot da bi bilo vse, kar je potrebno za oceno mojega značaja, možno videti že na prvi pogled, kar je daleč od resnice. Vsekakor nisem samo neko prikupno svetlolaso dekletce. Značajsko sem precej podobna svojemu očetu. Sem samozavestna in večino časa prepričana vase. Vedno sem mirna in ne dovolim stvarem, da bi vplivale na logično dojemanje dogodkov in sveta okrog sebe. Nisem sanjav človek – verjamem v logiko in stvarem ne zaupam, če niso dokazane. Znam biti tudi hladna, ampak to sem le redkokdaj. Ponavadi sem zadržana in popolnoma se sprostim takrat, ko sem sama. Rada imam naravo in knjige in čeprav ni najbolj običajno, da je takšno dekle tako izobraženo, mi je moj oče ponudil vse možnosti, ki jih je mogel. Sem bistra – velikokrat slišim tudi oznako pametna in dojemljiva. Rada se poglabljam v stvari in raziskujem neznano, kar me včasih spravi v težave, ampak nekako sem se še vedno izvlekla. Nikoli pa ne namerno rinem v težave. No ja, včasih počnem tudi to. Ampak ne morem si pomagati, ker preprosto moram ugotoviti, kaj neka stvar pomeni ali pa predstavlja. In verjemite, nisem tako čudna, kot pravijo ljudje. Imam pač drugačne poglede na svet in nekatere stvari mi pomenijo več kot pa kakšne, ki sploh nimajo smisla.
Da, to je že bližje temu, kar sem mislil. Vidim, da se tudi ocenjujete precej natančno, mnogo bolj, kot smo nekateri mislili. Kaj pa si počel do tega dne smrtnik? Opiši mi malo svoje dogodivščine od tedaj, ko si prijokal na svet, pa vse do danes.
Rojena sem bila pred petindvajsetimi leti v Atenah. Moj oče je trgovec, mama pa je bila umetnica. To pravim zato, ker je pri mojem rojstvu umrla in to sem si včasih očitala, potem pa mi je oče mirno pojasnil, da to ni bila moja krivda. Morda je bila. Morda pa ima oče prav. A kakorkoli že, moj oče je precej ugleden človek in nikoli mi ni nič manjkalo. Odraščala sem v eni izmed običajnih hiš, čeprav so ljudje mojega očeta za njegovim hrbtom označili kot 'preveč naprednega', ker je tudi s sužnji ravnal kot z ljudmi in jih spoštoval. On me je tudi vzgajal in v marsičem sem mu podobna. Vedno sem bila obdana s knjigami in hitro sem se naučila brati ter pisati. Nikoli nisem imela učiteljev, ker je oče sam poskrbel za mojo izobrazbo in to dobesedno. Veliko sva potovala, brala sem knjige, ki jih pri desetih letih sploh še nisem razumela in videla ogromno sveta. Vedno sem si želela biti podobna moji mami, ampak hitro sem ugotovila, da očitno nimam njenega dara za slikanje ali petje, zato sem odnehala. Moje otroštvo je bilo polno različnih dogodivščin in dejstvo, da je bilo moje življenje vedno razburkano, mi je všeč. Ne prenesem dolgočasnih stvari in ne, knjige ne spadajo med dolgočasne stvari. Med tistimi starimi stranmi sem vedno našla nove svetove, ki so me očarali. Še vedno bi lahko živela z očetom, ampak vztrajala sem in tako mi je kupil manjšo, popolnoma običajno hišo v mestu. Večino časa preživim doma, med knjigami ali pa v naravi med raziskovanjem. Ampak kaj morem, takšna pač sem.
Uh, si pa doživel veliko, za smrtnika vsekakor ogromno. Tega ti ne morem očitati, saj sem celo sam doživel manj stvari. Kateri od mojih bratov in sester Olimpa pa ti je najljubši in ga častiš?
Bogovi? Veliko sem prebrala o tem in še več slišala, ampak ne morem reči, da sem ravno prepričana v te zgodbice. Če bi se morala odločiti, bi rekla, da mi je najljubši Zeus. Na njem je nekaj posebnega – ampak po drugi strani, tako naj bi bilo tudi z vsemi ostalimi bogovi. Ne vem, ne morem ravno veliko povedati o tem, saj nisem prepričana. In kadar nisem prepričana, sem raje tiho.
Ne skrbi, ta skrivnost bo ostala skrita pri meni. Smrtniki ste tudi raznoliki, a med seboj ne gojite najboljših odnosov. Kako kaj gledaš na druge pripadnike svoje rase?
Zagotovo nisem najbolj družabno bitje, kar ste jih srečali. Knjige me pomirjajo, ljudje pa me vznemirjajo ker imajo toliko skritih misli in nemogoče je ugotoviti, kaj si mislijo. Sem samotarka, ampak po drugi strani me izredno fascinirajo človeški karakterji in včasih rada hodim naokrog ter spoznavam druge ljudi, čeprav sem večino časa bolj zadržana.
Zanimivo, zanimivo. Kaj pa na pripadnike drugih ras? S tem mislim nenavadnih bitij, ki pohajkujejo po gozdovih, plavajo po morjih ali letajo po zraku?
Ne vem, po eni strani bi lahko rekla, da jih moram občudovati zaradi njihove drugačnosti – vedno so me privlačile nenavadne stvari in zgodbe, ki sem jih že slišala in prebrala o teh bitjih, so očarljive na nek temačen način. In vedno sem si želela leteti. Morda jim nekoliko tudi zavidam te posebne sposobnosti – ampak po drugi strani sem srečna, da sem takšna, kot sem. Vsekakor pa ne spadam med tiste, ki sovražijo že samo idejo na bitja, ki so drugačna. Drugačnosti se ne bojim, temveč jo sprejemam.
Smrtnik, si že videl veliko sveta, ali si vselej čepel v svojem domu? Pri vas je to zelo raznoliko, tako da me tvoj odgovor resnično zanima.
Kot že rečeno, veliko sem potovala. Moj oče me je vedno jemal na potovanja s seboj in kot trgovec je bil že marsikje. Dvomim, da bi prenesla, če bi morala ves čas biti doma. Atene so zanimiv kraj in skrivajo ogromno skrivnosti, ampak včasih je dobro iti tudi kam drugam. Nenavadno je, kako različni smo si ljudje in kako se druga ljudstva razlikujejo od nas – v kaj verjamejo, kaj počnejo in kakšna so njihova najbolj skrita hrepenenja. Če pa samo na kratko odgovorim na vprašanje – da, videla sem že veliko sveta.
Če si torej potoval, kako pa najraje potuješ? Peš, s konjem, z ladjo? Vem, da ne moreš leteti, a prav to je najboljše.
Najraje potujem s konjem. Obožujem te živali in jih tudi spoštujem, zato mi je jahanje vedno najljubši način potovanja, čeprav sem že slišala pripombe, da to ni za dekleta. Rada potujem tudi z vozovi, nekoliko manj rada pa imam ladje, ker jih včasih zares komaj prenašam.
Ne vem več, kaj bi te vprašal, saj sem o tebi izvedel veliko iz tvojih besed, še več pa vidim z lastnimi očmi. Pojdi zdaj in se užij svobode v svetu, ki je pred tvojimi nogami.
Moje ime je Kallisto in prihajam iz Aten. Najverjetneje je to mesto, na katerem moram poudariti, da v bistvu nisem najbolj prepričana v obstoj bogov oziroma bolje rečeno, nemogoče se mi zdi, da bi me kdorkoli kar ustvaril. Veliko knjig govori, da sta bila za to potrebna samo dva človeka – moja starša.
Zanimivo ime, vaša domišljija je res bujna, Zeus pri tem ni varčeval. Kaj bi mi znal povedati o svojem videzu? Bi se znal opisati tako, kakor te vidijo drugi?
Sem nekoliko nižje rasti, ampak sama se nikoli nisem počutila prikrajšana zato, saj je včasih to celo koristno. Moja postava je suhljata in drobna, ljudje pa si najbolj zapomnijo moje jasne, modre oči, ki jih obdaja niz dolgih in gostih trepalnic. Pravijo, da vedno gledam v svet z neko mešanico radovednega zanimanja, ampak kdo ve, če je na tem kaj resnice. Moji lasje so precej dolgi, svetli in popolnoma skodrani. Glede oblačil nikoli ne kompliciram, največkrat me je mogoče opaziti v beli obleki nekje do kolen in sandalih. Ne morem reči, da sem obsedena z nakitom tako kot marsikatera druga pripadnica mojega spola, imam pa nekaj trakov za v lase, ki služijo zgolj praktičnemu namenu in preprečujejo lasem, da bi mi silili pred oči. Oh, in nosim še verižico na kateri je nek nenavaden simbol, ki sem jo na nek način podedovala od mame. Obožujem tudi rože in zato imam večkrat kakšno v laseh, ampak to je komaj dovolj zanimivo, da bi bilo vredno omembe.
Natančen opis, a vsekakor premalo globok. Očitno ljudje vidite le površinsko, medtem ko bogovi vidimo tudi globinsko. Kako pa je z vašo globino? Bi znal povedati kaj o tvojem značaju?
Značajski opis? Ponavadi me ljudje ne sprašujejo takšnih vprašanj, ker imajo neko že vnaprej ustvarjeno mnenje o meni – kot da bi bilo vse, kar je potrebno za oceno mojega značaja, možno videti že na prvi pogled, kar je daleč od resnice. Vsekakor nisem samo neko prikupno svetlolaso dekletce. Značajsko sem precej podobna svojemu očetu. Sem samozavestna in večino časa prepričana vase. Vedno sem mirna in ne dovolim stvarem, da bi vplivale na logično dojemanje dogodkov in sveta okrog sebe. Nisem sanjav človek – verjamem v logiko in stvarem ne zaupam, če niso dokazane. Znam biti tudi hladna, ampak to sem le redkokdaj. Ponavadi sem zadržana in popolnoma se sprostim takrat, ko sem sama. Rada imam naravo in knjige in čeprav ni najbolj običajno, da je takšno dekle tako izobraženo, mi je moj oče ponudil vse možnosti, ki jih je mogel. Sem bistra – velikokrat slišim tudi oznako pametna in dojemljiva. Rada se poglabljam v stvari in raziskujem neznano, kar me včasih spravi v težave, ampak nekako sem se še vedno izvlekla. Nikoli pa ne namerno rinem v težave. No ja, včasih počnem tudi to. Ampak ne morem si pomagati, ker preprosto moram ugotoviti, kaj neka stvar pomeni ali pa predstavlja. In verjemite, nisem tako čudna, kot pravijo ljudje. Imam pač drugačne poglede na svet in nekatere stvari mi pomenijo več kot pa kakšne, ki sploh nimajo smisla.
Da, to je že bližje temu, kar sem mislil. Vidim, da se tudi ocenjujete precej natančno, mnogo bolj, kot smo nekateri mislili. Kaj pa si počel do tega dne smrtnik? Opiši mi malo svoje dogodivščine od tedaj, ko si prijokal na svet, pa vse do danes.
Rojena sem bila pred petindvajsetimi leti v Atenah. Moj oče je trgovec, mama pa je bila umetnica. To pravim zato, ker je pri mojem rojstvu umrla in to sem si včasih očitala, potem pa mi je oče mirno pojasnil, da to ni bila moja krivda. Morda je bila. Morda pa ima oče prav. A kakorkoli že, moj oče je precej ugleden človek in nikoli mi ni nič manjkalo. Odraščala sem v eni izmed običajnih hiš, čeprav so ljudje mojega očeta za njegovim hrbtom označili kot 'preveč naprednega', ker je tudi s sužnji ravnal kot z ljudmi in jih spoštoval. On me je tudi vzgajal in v marsičem sem mu podobna. Vedno sem bila obdana s knjigami in hitro sem se naučila brati ter pisati. Nikoli nisem imela učiteljev, ker je oče sam poskrbel za mojo izobrazbo in to dobesedno. Veliko sva potovala, brala sem knjige, ki jih pri desetih letih sploh še nisem razumela in videla ogromno sveta. Vedno sem si želela biti podobna moji mami, ampak hitro sem ugotovila, da očitno nimam njenega dara za slikanje ali petje, zato sem odnehala. Moje otroštvo je bilo polno različnih dogodivščin in dejstvo, da je bilo moje življenje vedno razburkano, mi je všeč. Ne prenesem dolgočasnih stvari in ne, knjige ne spadajo med dolgočasne stvari. Med tistimi starimi stranmi sem vedno našla nove svetove, ki so me očarali. Še vedno bi lahko živela z očetom, ampak vztrajala sem in tako mi je kupil manjšo, popolnoma običajno hišo v mestu. Večino časa preživim doma, med knjigami ali pa v naravi med raziskovanjem. Ampak kaj morem, takšna pač sem.
Uh, si pa doživel veliko, za smrtnika vsekakor ogromno. Tega ti ne morem očitati, saj sem celo sam doživel manj stvari. Kateri od mojih bratov in sester Olimpa pa ti je najljubši in ga častiš?
Bogovi? Veliko sem prebrala o tem in še več slišala, ampak ne morem reči, da sem ravno prepričana v te zgodbice. Če bi se morala odločiti, bi rekla, da mi je najljubši Zeus. Na njem je nekaj posebnega – ampak po drugi strani, tako naj bi bilo tudi z vsemi ostalimi bogovi. Ne vem, ne morem ravno veliko povedati o tem, saj nisem prepričana. In kadar nisem prepričana, sem raje tiho.
Ne skrbi, ta skrivnost bo ostala skrita pri meni. Smrtniki ste tudi raznoliki, a med seboj ne gojite najboljših odnosov. Kako kaj gledaš na druge pripadnike svoje rase?
Zagotovo nisem najbolj družabno bitje, kar ste jih srečali. Knjige me pomirjajo, ljudje pa me vznemirjajo ker imajo toliko skritih misli in nemogoče je ugotoviti, kaj si mislijo. Sem samotarka, ampak po drugi strani me izredno fascinirajo človeški karakterji in včasih rada hodim naokrog ter spoznavam druge ljudi, čeprav sem večino časa bolj zadržana.
Zanimivo, zanimivo. Kaj pa na pripadnike drugih ras? S tem mislim nenavadnih bitij, ki pohajkujejo po gozdovih, plavajo po morjih ali letajo po zraku?
Ne vem, po eni strani bi lahko rekla, da jih moram občudovati zaradi njihove drugačnosti – vedno so me privlačile nenavadne stvari in zgodbe, ki sem jih že slišala in prebrala o teh bitjih, so očarljive na nek temačen način. In vedno sem si želela leteti. Morda jim nekoliko tudi zavidam te posebne sposobnosti – ampak po drugi strani sem srečna, da sem takšna, kot sem. Vsekakor pa ne spadam med tiste, ki sovražijo že samo idejo na bitja, ki so drugačna. Drugačnosti se ne bojim, temveč jo sprejemam.
Smrtnik, si že videl veliko sveta, ali si vselej čepel v svojem domu? Pri vas je to zelo raznoliko, tako da me tvoj odgovor resnično zanima.
Kot že rečeno, veliko sem potovala. Moj oče me je vedno jemal na potovanja s seboj in kot trgovec je bil že marsikje. Dvomim, da bi prenesla, če bi morala ves čas biti doma. Atene so zanimiv kraj in skrivajo ogromno skrivnosti, ampak včasih je dobro iti tudi kam drugam. Nenavadno je, kako različni smo si ljudje in kako se druga ljudstva razlikujejo od nas – v kaj verjamejo, kaj počnejo in kakšna so njihova najbolj skrita hrepenenja. Če pa samo na kratko odgovorim na vprašanje – da, videla sem že veliko sveta.
Če si torej potoval, kako pa najraje potuješ? Peš, s konjem, z ladjo? Vem, da ne moreš leteti, a prav to je najboljše.
Najraje potujem s konjem. Obožujem te živali in jih tudi spoštujem, zato mi je jahanje vedno najljubši način potovanja, čeprav sem že slišala pripombe, da to ni za dekleta. Rada potujem tudi z vozovi, nekoliko manj rada pa imam ladje, ker jih včasih zares komaj prenašam.
Ne vem več, kaj bi te vprašal, saj sem o tebi izvedel veliko iz tvojih besed, še več pa vidim z lastnimi očmi. Pojdi zdaj in se užij svobode v svetu, ki je pred tvojimi nogami.
Kallisto- Človek
- Število prispevkov : 15
Join date : 05/10/2010
Re: Opisi ljudi
by Ares Tor Okt 05, 2010 8:58 pm
Dobro spisano kar pomeni, da si odobrena.
Ustvari liku domovanje v Atenah nakar lahko pričneš z pisarjenjem.
Obilu užitkov ob pisanju ti želi Ares, tisti, ki ti bo dokazal, da bogovi obstajajo in zakaj se jih moraš bati
Ustvari liku domovanje v Atenah nakar lahko pričneš z pisarjenjem.
Obilu užitkov ob pisanju ti želi Ares, tisti, ki ti bo dokazal, da bogovi obstajajo in zakaj se jih moraš bati
Ares- Bog vojne
- Število prispevkov : 264
Join date : 25/09/2010
Age : 31
Kraj : Vsepovsod kjer se ubija.
Re: Opisi ljudi
by Saphirra Ned Okt 17, 2010 4:44 pm
Pozdravljen smrtnik. Čeprav smo vas bogovi ustvarili in o vas vemo marsikaj, nas je vselej zanimal tudi vaš pogled na svet. Navedi svoje ime in povej od kod prihajaš.
Ime mi je Saphirra, hči Lethie in Adonia. Prihajam iz mogočnega mesta Atene, katerega zaščitnica je boginja Atena.
Zanimivo ime, vaša domišljija je res bujna, Zeus pri tem ni varčeval. Kaj bi mi znal povedati o svojem videzu? Bi se znal opisati tako, kakor te vidijo drugi?
Sem kar precej visoka in vitke postave. Imam dolge bujne lasje, katerih barva je zelo zanimiva. Kadar nisem na soncu in je dan deževen so moji lasje svetlo rjave barve. Ko pa sije močno sonce, se mi lasje naravno posvetlijo in nastanejo skoraj blond barve. Moje oči so velike in temne. Ni jim mogoče določiti barvo, saj so zares temne, skoraj črne. Obraz imam izrazito oblikovan, z visokimi ličnicami. Imam tudi polne ustnice, ki so naravno obarvane skoraj rdeče.
Oblačim se preprosto, največkrat v enodelno krilo in sandale. Čeprav nosim oblačila različnih barv, je moja najljubša barva rdeča. Zelo rada nosim temno rdeče obleke.
Natančen opis, a vsekakor premalo globok. Očitno ljudje vidite le površinsko, medtem ko bogovi vidimo tudi globinsko. Kako pa je z vašo globino? Bi znal povedati kaj o tvojem značaju?
O moji osebnosti le nerada govorim. Nočem, da bi me imeli ostali ljudje za šibko osebo. Ker pa si ti vendarle Bog, lahko nekaj povem o sebi...Torej, kot že veste, sem zelo zaprta o oseba in ne maram govoriti o sebi. Ljudje me imajo za skrivnostno osebo, ki veliko skriva in je nikakor ne morejo ''prebrati''. Rada zbadam ljudi in se norčujem iz njih saj je to zame nekakšna oblika zabave. Sem tudi oseba, ki je vedno polna energije in nikakor ne more ostati pri miru. Sovražim lenuhe in ljudi ki so popolnoma sanjavi. Zase lahko rečem, da sem realist, ki mora v nekaj verjeti. Velikokrat se naredim neumno samo zato, ker mi gredo nekateri ljudje totalno na živce s svojimi dolgočasnimi govori. V resnici sem dokaj bistra in se znajdem v vsaki okoliščini. Redkokdaj me ljudje spravijo v zadrego, saj sem po naravi zelo jezikava. Ne verjamem v pravo ljubezen, saj je še nisem srečala. No ja, sem precej zakomplicirana oseba in ljudje me ne razumejo in ne morejo prebrati. Mogoče me pa bogovi lahko.
Da, to je že bližje temu, kar sem mislil. Vidim, da se tudi ocenjujete precej natančno, mnogo bolj, kot smo nekateri mislili. Kaj pa si počel do tega dne smrtnik? Opiši mi malo svoje dogodivščine od tedaj, ko si prijokal na svet, pa vse do danes.
Le kaj ti bo pomagalo, da izveš kako sem živela? Če že moram povedati pa bom...Torej, rodila sem se pred 21 leti v središču Aten. Ne bom še enkrat povedala, kako je ime mojemu očetu in materi, ker se mi to zdi totalno brezveze. Kar ti pa lahko povem je to, da je oče nekakšen umetnik, sanjač, ki ga preprosto ne razumem. Ne vem kaj je moja mati videla na njem, ampak naj bo. Vseeno ga imam rada in ga spoštujem. Moja mati pa je nekakšna svečenica v templju boginje Atene. Ja, kar pomembna služba. Živimo dobro, srečno, ampak nismo nekakšna tipična bogata družina. Moja mati je visoko cenjena ženska, kar spoštujem. Želi, da prevzamem njen poklic in nekako nadaljujem tradicijo. Kaj pa vem, mogoče pa bom le postala svečenica. Kakorkoli, imam tudi brata Adonisa, ki je moj pravi vzor. Ljudje pravijo, da sva si kot dvojčka, čeprav v resnici seveda nisva. Drugače je moje življenje na smrt dolgočasno, razen tistih majhnih prepirčkov in jezikavosti, ki jih doživim z mojimi vrstniki. Delam nekakšne priprave za svečenico, ali bog ti ve kaj. Vglavnem bog, če si res vsemogočen te resnično prosim, da v moje življenje prineseš nekaj vznemirljivega.
Uh, si pa doživel veliko, za smrtnika vsekakor ogromno. Tega ti ne morem očitati, saj sem celo sam doživel manj stvari. Kateri od mojih bratov in sester Olimpa pa ti je najljubši in ga častiš?
Častim zaščitnico Aten, boginjo Ateno. Zares jo spoštujem, saj je boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in disciplinirane strani vojne
Ne skrbi, ta skrivnost bo ostala skrita pri meni. Smrtniki ste tudi raznoliki, a med seboj ne gojite najboljših odnosov. Kako kaj gledaš na druge pripadnike svoje rase?
Rada se družim z ljudmi, ki so enaki meni. Zbiram si le ozek krog ljudi, ki jim lako zaupam. Drugače sem zelo družabno dekle, ki vedno pove kaj si misli. Ljudje mi pravijo da sem predivja za žensko in da me noben moški ne bo mogel ukrotiti. Po resnici povedano, se čisto strinjam z njimi...
Zanimivo, zanimivo. Kaj pa na pripadnike drugih ras? S tem mislim nenavadnih bitij, ki pohajkujejo po gozdovih, plavajo po morjih ali letajo po zraku? (SAMO ZA LJUDI)
O ja, druge rase. Kaj bi dala, da bi bila kakšna sirena ali kaj podobnega. Hm...življenje bi bilo bolj zanimivo. Ali pa če bi bila polboginja? In imela nekakšne nadpovprečne moči. Ja, zanimivo bi bilo. Na žalost sem te druge rase le malokrat videla, vendar bi želela, da bi jih večkrat.
Smrtnik, si že videl veliko sveta, ali si vselej čepel v svojem domu? Pri vas je to zelo raznoliko, tako da me tvoj odgovor resnično zanima.
Nisem še nič potovala. Mati me sili ostati v Atenah, saj pravi da je to mesto ravno pravšnje za mene. zelo rada pa bi obiskala Šparto, ki me neznansko privlači (baje da so tam ljudje zelo vročekrvni in bi jih bilo zanimivo spoznati.)
Ne vem več, kaj bi te vprašal, saj sem o tebi izvedel veliko iz tvojih besed, še več pa vidim z lastnimi očmi. Pojdi zdaj in se užij svobode v svetu, ki je pred tvojimi nogami.
Ime mi je Saphirra, hči Lethie in Adonia. Prihajam iz mogočnega mesta Atene, katerega zaščitnica je boginja Atena.
Zanimivo ime, vaša domišljija je res bujna, Zeus pri tem ni varčeval. Kaj bi mi znal povedati o svojem videzu? Bi se znal opisati tako, kakor te vidijo drugi?
Sem kar precej visoka in vitke postave. Imam dolge bujne lasje, katerih barva je zelo zanimiva. Kadar nisem na soncu in je dan deževen so moji lasje svetlo rjave barve. Ko pa sije močno sonce, se mi lasje naravno posvetlijo in nastanejo skoraj blond barve. Moje oči so velike in temne. Ni jim mogoče določiti barvo, saj so zares temne, skoraj črne. Obraz imam izrazito oblikovan, z visokimi ličnicami. Imam tudi polne ustnice, ki so naravno obarvane skoraj rdeče.
Oblačim se preprosto, največkrat v enodelno krilo in sandale. Čeprav nosim oblačila različnih barv, je moja najljubša barva rdeča. Zelo rada nosim temno rdeče obleke.
Natančen opis, a vsekakor premalo globok. Očitno ljudje vidite le površinsko, medtem ko bogovi vidimo tudi globinsko. Kako pa je z vašo globino? Bi znal povedati kaj o tvojem značaju?
O moji osebnosti le nerada govorim. Nočem, da bi me imeli ostali ljudje za šibko osebo. Ker pa si ti vendarle Bog, lahko nekaj povem o sebi...Torej, kot že veste, sem zelo zaprta o oseba in ne maram govoriti o sebi. Ljudje me imajo za skrivnostno osebo, ki veliko skriva in je nikakor ne morejo ''prebrati''. Rada zbadam ljudi in se norčujem iz njih saj je to zame nekakšna oblika zabave. Sem tudi oseba, ki je vedno polna energije in nikakor ne more ostati pri miru. Sovražim lenuhe in ljudi ki so popolnoma sanjavi. Zase lahko rečem, da sem realist, ki mora v nekaj verjeti. Velikokrat se naredim neumno samo zato, ker mi gredo nekateri ljudje totalno na živce s svojimi dolgočasnimi govori. V resnici sem dokaj bistra in se znajdem v vsaki okoliščini. Redkokdaj me ljudje spravijo v zadrego, saj sem po naravi zelo jezikava. Ne verjamem v pravo ljubezen, saj je še nisem srečala. No ja, sem precej zakomplicirana oseba in ljudje me ne razumejo in ne morejo prebrati. Mogoče me pa bogovi lahko.
Da, to je že bližje temu, kar sem mislil. Vidim, da se tudi ocenjujete precej natančno, mnogo bolj, kot smo nekateri mislili. Kaj pa si počel do tega dne smrtnik? Opiši mi malo svoje dogodivščine od tedaj, ko si prijokal na svet, pa vse do danes.
Le kaj ti bo pomagalo, da izveš kako sem živela? Če že moram povedati pa bom...Torej, rodila sem se pred 21 leti v središču Aten. Ne bom še enkrat povedala, kako je ime mojemu očetu in materi, ker se mi to zdi totalno brezveze. Kar ti pa lahko povem je to, da je oče nekakšen umetnik, sanjač, ki ga preprosto ne razumem. Ne vem kaj je moja mati videla na njem, ampak naj bo. Vseeno ga imam rada in ga spoštujem. Moja mati pa je nekakšna svečenica v templju boginje Atene. Ja, kar pomembna služba. Živimo dobro, srečno, ampak nismo nekakšna tipična bogata družina. Moja mati je visoko cenjena ženska, kar spoštujem. Želi, da prevzamem njen poklic in nekako nadaljujem tradicijo. Kaj pa vem, mogoče pa bom le postala svečenica. Kakorkoli, imam tudi brata Adonisa, ki je moj pravi vzor. Ljudje pravijo, da sva si kot dvojčka, čeprav v resnici seveda nisva. Drugače je moje življenje na smrt dolgočasno, razen tistih majhnih prepirčkov in jezikavosti, ki jih doživim z mojimi vrstniki. Delam nekakšne priprave za svečenico, ali bog ti ve kaj. Vglavnem bog, če si res vsemogočen te resnično prosim, da v moje življenje prineseš nekaj vznemirljivega.
Uh, si pa doživel veliko, za smrtnika vsekakor ogromno. Tega ti ne morem očitati, saj sem celo sam doživel manj stvari. Kateri od mojih bratov in sester Olimpa pa ti je najljubši in ga častiš?
Častim zaščitnico Aten, boginjo Ateno. Zares jo spoštujem, saj je boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in disciplinirane strani vojne
Ne skrbi, ta skrivnost bo ostala skrita pri meni. Smrtniki ste tudi raznoliki, a med seboj ne gojite najboljših odnosov. Kako kaj gledaš na druge pripadnike svoje rase?
Rada se družim z ljudmi, ki so enaki meni. Zbiram si le ozek krog ljudi, ki jim lako zaupam. Drugače sem zelo družabno dekle, ki vedno pove kaj si misli. Ljudje mi pravijo da sem predivja za žensko in da me noben moški ne bo mogel ukrotiti. Po resnici povedano, se čisto strinjam z njimi...
Zanimivo, zanimivo. Kaj pa na pripadnike drugih ras? S tem mislim nenavadnih bitij, ki pohajkujejo po gozdovih, plavajo po morjih ali letajo po zraku? (SAMO ZA LJUDI)
O ja, druge rase. Kaj bi dala, da bi bila kakšna sirena ali kaj podobnega. Hm...življenje bi bilo bolj zanimivo. Ali pa če bi bila polboginja? In imela nekakšne nadpovprečne moči. Ja, zanimivo bi bilo. Na žalost sem te druge rase le malokrat videla, vendar bi želela, da bi jih večkrat.
Smrtnik, si že videl veliko sveta, ali si vselej čepel v svojem domu? Pri vas je to zelo raznoliko, tako da me tvoj odgovor resnično zanima.
Nisem še nič potovala. Mati me sili ostati v Atenah, saj pravi da je to mesto ravno pravšnje za mene. zelo rada pa bi obiskala Šparto, ki me neznansko privlači (baje da so tam ljudje zelo vročekrvni in bi jih bilo zanimivo spoznati.)
Ne vem več, kaj bi te vprašal, saj sem o tebi izvedel veliko iz tvojih besed, še več pa vidim z lastnimi očmi. Pojdi zdaj in se užij svobode v svetu, ki je pred tvojimi nogami.
Saphirra- Človek
- Število prispevkov : 2
Join date : 17/10/2010
Poseidon- Bog morja
- Število prispevkov : 214
Join date : 18/09/2010
Age : 31
Kraj : Lipovci
Re: Opisi ljudi
by Goth Ned Okt 24, 2010 6:03 pm
Pozdravljen smrtnik. Čeprav smo vas bogovi ustvarili in o vas
vemo marsikaj, nas je vselej zanimal tudi vaš pogled na svet. Navedi
svoje ime in povej od kod prihajaš.
Imenujem se Gothix Malum, Goth za krajše. Moje korenine izvirajo od daleč, koder sedanje človeško oko še ni ozrlo svetlobe. Sam izviram iz mesta Tebe, a zdaj že kar 3 desetletja prebivam globoko v Atenah.
Zanimivo
ime, vaša domišljija je res bujna, Zeus pri tem ni varčeval. Kaj bi mi
znal povedati o svojem videzu? Bi se znal opisati tako, kakor te vidijo
drugi?
Sam štejem 43 pomladi, čeprav mi marsikdo pripiše še kakšno več. Moji kostanjevo rjavi lasje dobivajo že kar močen pridih sivine, čeprav vseeno delujem karizmatično. Gube se me sicer še ne lotevajo, razen seveda mišlečih in smejalnih, te so neizogibne, ampak mislim, da se bo to kmalu začelo dogajati. Moje oči so center obraza. Pravzaprav izstopajo, saj dajo nekakšen pridih nekoliko dolgočasnemu obrazu, te pa ga poudarijo. Imam hladen izgled. Brado si poiskušam striči kolikor na kratko se pač da, saj z njo izgledam popolnoma neumno, a pravtako brez nje. Ravno pravšnja dolžina obstaja, ampak to ohraniti ni mačji kašelj, saj mi še zmerno hitro rase. V višino merim okoli šest čevljev, oziroma 71 palcev, ne vem, katera merska enota je vam, bogovom ljubša. Sicer je moje telo v dobrem stanju, nisem pa ravno Heraklej, da bi se hvalil. Moja telesna pripravljenost mi zadostuje, čeprav imam že kakšno desetletje pohabljeno desno nogo zaradi infekcije, ki mi jo je zdravilec nekako spravil stran. Zato bi se še enkrat rad zahvalil vsem bogovom po vrsti. No več o tem kasneje, moje bistvo je, da zaradi te poškodbe s sabo vedno nosim palico za opiranje.
Natančen
opis, a vsekakor premalo globok. Očitno ljudje vidite le površinsko,
medtem ko bogovi vidimo tudi globinsko. Kako pa je z vašo globino? Bi
znal povedati kaj o tvojem značaju?
Ne verjamem v srečne konce. Lahko bi rekli, da sem pesimist, a vse to izvira iz mojih dogodkov v preteklosti, a o tem razlogu ne rad govorim, prosim če zadržite to skrivnost zase in ne govorite tega okoli po sveti dvorani, kot da bi do vas prišla novica, da na Kreti prodajajo tunike dve za eno. Sicer pa rad svojo bolečino v nogi zakrijem s ciničnim humorjem, ki sicer odvaja vse ljudi od mene - a nekatere ne. Nekateri, redki, morda le eden ali dva sta se oklicala za moja t.i. prijatelja. Včasih imam izbruhe jeze - morda celo zlobe in takrat bi lahko ubil tudi koga, ki mi je še kako blizu. Tiste ljudi, ki jih imam rad pa brez razloga - nekako instinktno zavračam in jih celo žalim! Zapiram se vase in sem samotar, ki se stežka zaljubi. Pozor, tu govorim o pravi ljubezni, ne o postanku za eno noč! A ko se zaljubim, tega ne spuščam iz rok. Če že spustim koga blizu sebe in ga imenujem za prijatelja, bi bil strt če bi me kakor koli pustil na cedilu ali le izkoriščal. V tem primeru bi prišel čas za še koliko sladko maščevanje.
Da,
to je že bližje temu, kar sem mislil. Vidim, da se tudi ocenjujete
precej natančno, mnogo bolj, kot smo nekateri mislili. Kaj pa si počel
do tega dne smrtnik? Opiši mi malo svoje dogodivščine od tedaj, ko si
prijokal na svet, pa vse do danes.
Je res to potrebno? Saj sem omenil, da nimam rad govora o preteklosti. No ampak ker imaš res moč nad menoj se bom zaupal, a prosim, čim manj besedi o tem:
Kot sem že omenil, moje korenine segajo daleč, a rojen sem bil v mestu Hebe, poimenovanem po boginji mladosti Hebe. Tam sem živel dobrih trideset let, ko mi je okoli 13 leta umrl oče. Jaz, moja potrta mati in moja sestra Demetra, pravtako poimenovana po boginji smo se takarat odselili v center fizolofske umetnosti - v Atene. Ko smo se preselili smo vsi potrto živeli pol leta, videlo pa se je, da moja mati boleha. S sestro sva se vsak dan odpravljala v templje različnih bogov,da bi ji pomagali, a nekega dne, ko sva prišla do doma, naju je pričakala mrtva. Demetra, ki je bila takrat že stara nekaj čez 19 let je bila že dogovorjena za oženitev, tako da se je kaj kmalu odselila v Mikene. Od takrat za njo nisem slišal več. Čas je mineval hitro in do mojega 16 leta se mi ni godilo prav nič posebnega. Živel sem dobro, in ker nas tako ali tako nihče nikoli ni obiskal ni bilo nič. Odtujil sem se od ostalih ljudi. Seveda sem hodil po parku in kupoval hrano, a niti šušljalo se ni, da bi živel sam. Pri šestnajstih letih sem spoznal Renno, dekle ki je prišlo na obisk k obolelemu dedku, ki je domoval blizu mene. Všeč mi je bila in, ker je imel njen ded veliko denarja je imel tudi svojega sla. Velikokrat sem mu podtaknil kakšno pismo, da ga je nesel do Renne. Postala sva najboljša prijatelja, in če bi bilo po moje še kaj več. Pisal sem pisma, debela tudi po več ducatov strani in redno mi je odpisovala, a nekega dne pismo ni prišlo. Takrat me je Sel seveda že poznal in čez čas sem zbral pogum, da sem ga povprašal, kaj se je zgodilo. Izvedel sem, da je Renna umrla. Poslana je bila na Kreto kot dar Minosu in pojedel jo je minotaver. Od takrat naprej sem bil še bolj skrit in počasi me je začela boleti noga. Spoznaval sem veliko ljudi, a na nikogar se nisem navezal. Potoval sem po grčiji, celo do male azije sem šel enkrat, saj mi je iz neznanega razloga starec iz sosednje hiše zapustil zajetno količino cekinov. Živel sem žalostno življenje, ki je bilo sicer polno dogodivščin. Mečeval sem se z pošastmi, saj me noga toliko tudi ni bolela, da ne bi mogel stati brez palice, a v notranjosti sem propadal. In zdaj sem le lupina tistega veselega, do ušes zaljubljenega šestnajstletnika.
Uh,
si pa doživel veliko, za smrtnika vsekakor ogromno. Tega ti ne morem
očitati, saj sem celo sam doživel manj stvari. Kateri od mojih bratov in
sester Olimpa pa ti je najljubši in ga častiš?
Nikogar ne preziram, vsak ima namreč svoj namen. Od Demetre, ki nam vsak dan podari pšenico na poljih in drevesa v gozdovih, pa do Hestije, ki nam prižiga ogenj v kaminih. Spoštujem Artemido, ki nam omogoči, da jemo meso, ter Dionizija, ki nam kozarce napolni s sladkim vincem. Vse od moči Erosa in atene, pa do Apolona in Atene, bogovih umetnosti ter modrosti. Seveda nam Had, Pozejdon, Ares, Zeus, Hera, Helios in ostali dajo vse pogoje za življenje, zato ste vsi vi ne le omembe, ampak tudi življenja vsake žrtve vredni, a če že moram izbirati, bi verjetno imel rad tiste mračne, morda manj opazne bogove. Seveda Had in Erinje, boginje maščevanja, pa seveda tiste, ki se jih vsi najbol bojimo - Mojre, boginje usode, ki delajo družbo Hadu v podzemlju. Kloto, ki prede nit življenja, Lahezis, ki jo meri in določa čas smrti ter Atropa, ki nit prereže. Vsi slednji so pri meni zelo visoko, a čeprav sem neke vrste pesimist, bi se nad vsemi odločil za najsvetlejšega med vsemi - Apolona.
Ne
skrbi, ta skrivnost bo ostala skrita pri meni. Smrtniki ste tudi
raznoliki, a med seboj ne gojite najboljših odnosov. Kako kaj gledaš na
druge pripadnike svoje rase?
Raje sem na samem. Pravzaprav nimam nič proti nikomur, ta odnos izvira bolj iz mojih težav. Nekako nelagodno se mi je pogovarjati z popolnimi neznanci. Imam svoje interese in oni imajo svoje. Kaj jaz brigam njih in še bolj pomembno - kaj oni brigajo mene?
Zanimivo, zanimivo. Kaj pa
na pripadnike drugih ras? S tem mislim nenavadnih bitij, ki pohajkujejo
po gozdovih, plavajo po morjih ali letajo po zraku? (SAMO ZA LJUDI)
Pravzaprav me tovrstna bitja zanimajo. Z njimi se zamotim, ko nočem misliti na svoje probleme. V bistvu jih pogosto bolj spoštujem, kot marsikatero človeško bitje.
Smrtnik,
si že videl veliko sveta, ali si vselej čepel v svojem domu? Pri vas je
to zelo raznoliko, tako da me tvoj odgovor resnično zanima.
Da, rad potujem in sem prepotoval že veliko sveta, a sicer v poznejših letih. Rennin ded mi je dal veliko denarja, s katerim sem si najprej kupil manjšo ladjico za recimo 20 ljudi, hrano in prtljago. Obiskal sem veliko krajev v grčiji, skoraj celotno, prejahal sem pot večih dni, vse do šparte, kjer sem se izšolal v špartanski šoli, čeprav sem že bil odrasel. V bistvu sem preživel že skoraj vse muke pa tudi vse dobrine, ki jih lahko Grčija in okolica ponudita.
Če
si torej potoval, kako pa najraje potuješ? Peš, s konjem, z ladjo? Vem,
da ne moreš leteti, a prav to je najboljše. (SAMO ZA TISTE, KI ZGORAJ
POTRDIJO, DA SO VELIKO POTOVALI)
Najpogosteje sem potoval z ladjo, kar je tudi najlažje, a pravzaprav imam najraje ježo, saj spusti veter skozi moje lase, takrat vsi problemi izginejo. Takrat si le ti in konj, ki dirjata v pot, kamor vaju vodi božja volja.
Ne
vem več, kaj bi te vprašal, saj sem o tebi izvedel veliko iz tvojih
besed, še več pa vidim z lastnimi očmi. Pojdi zdaj in se užij svobode v
svetu, ki je pred tvojimi nogami.
vemo marsikaj, nas je vselej zanimal tudi vaš pogled na svet. Navedi
svoje ime in povej od kod prihajaš.
Imenujem se Gothix Malum, Goth za krajše. Moje korenine izvirajo od daleč, koder sedanje človeško oko še ni ozrlo svetlobe. Sam izviram iz mesta Tebe, a zdaj že kar 3 desetletja prebivam globoko v Atenah.
Zanimivo
ime, vaša domišljija je res bujna, Zeus pri tem ni varčeval. Kaj bi mi
znal povedati o svojem videzu? Bi se znal opisati tako, kakor te vidijo
drugi?
Sam štejem 43 pomladi, čeprav mi marsikdo pripiše še kakšno več. Moji kostanjevo rjavi lasje dobivajo že kar močen pridih sivine, čeprav vseeno delujem karizmatično. Gube se me sicer še ne lotevajo, razen seveda mišlečih in smejalnih, te so neizogibne, ampak mislim, da se bo to kmalu začelo dogajati. Moje oči so center obraza. Pravzaprav izstopajo, saj dajo nekakšen pridih nekoliko dolgočasnemu obrazu, te pa ga poudarijo. Imam hladen izgled. Brado si poiskušam striči kolikor na kratko se pač da, saj z njo izgledam popolnoma neumno, a pravtako brez nje. Ravno pravšnja dolžina obstaja, ampak to ohraniti ni mačji kašelj, saj mi še zmerno hitro rase. V višino merim okoli šest čevljev, oziroma 71 palcev, ne vem, katera merska enota je vam, bogovom ljubša. Sicer je moje telo v dobrem stanju, nisem pa ravno Heraklej, da bi se hvalil. Moja telesna pripravljenost mi zadostuje, čeprav imam že kakšno desetletje pohabljeno desno nogo zaradi infekcije, ki mi jo je zdravilec nekako spravil stran. Zato bi se še enkrat rad zahvalil vsem bogovom po vrsti. No več o tem kasneje, moje bistvo je, da zaradi te poškodbe s sabo vedno nosim palico za opiranje.
Natančen
opis, a vsekakor premalo globok. Očitno ljudje vidite le površinsko,
medtem ko bogovi vidimo tudi globinsko. Kako pa je z vašo globino? Bi
znal povedati kaj o tvojem značaju?
Ne verjamem v srečne konce. Lahko bi rekli, da sem pesimist, a vse to izvira iz mojih dogodkov v preteklosti, a o tem razlogu ne rad govorim, prosim če zadržite to skrivnost zase in ne govorite tega okoli po sveti dvorani, kot da bi do vas prišla novica, da na Kreti prodajajo tunike dve za eno. Sicer pa rad svojo bolečino v nogi zakrijem s ciničnim humorjem, ki sicer odvaja vse ljudi od mene - a nekatere ne. Nekateri, redki, morda le eden ali dva sta se oklicala za moja t.i. prijatelja. Včasih imam izbruhe jeze - morda celo zlobe in takrat bi lahko ubil tudi koga, ki mi je še kako blizu. Tiste ljudi, ki jih imam rad pa brez razloga - nekako instinktno zavračam in jih celo žalim! Zapiram se vase in sem samotar, ki se stežka zaljubi. Pozor, tu govorim o pravi ljubezni, ne o postanku za eno noč! A ko se zaljubim, tega ne spuščam iz rok. Če že spustim koga blizu sebe in ga imenujem za prijatelja, bi bil strt če bi me kakor koli pustil na cedilu ali le izkoriščal. V tem primeru bi prišel čas za še koliko sladko maščevanje.
Da,
to je že bližje temu, kar sem mislil. Vidim, da se tudi ocenjujete
precej natančno, mnogo bolj, kot smo nekateri mislili. Kaj pa si počel
do tega dne smrtnik? Opiši mi malo svoje dogodivščine od tedaj, ko si
prijokal na svet, pa vse do danes.
Je res to potrebno? Saj sem omenil, da nimam rad govora o preteklosti. No ampak ker imaš res moč nad menoj se bom zaupal, a prosim, čim manj besedi o tem:
Kot sem že omenil, moje korenine segajo daleč, a rojen sem bil v mestu Hebe, poimenovanem po boginji mladosti Hebe. Tam sem živel dobrih trideset let, ko mi je okoli 13 leta umrl oče. Jaz, moja potrta mati in moja sestra Demetra, pravtako poimenovana po boginji smo se takarat odselili v center fizolofske umetnosti - v Atene. Ko smo se preselili smo vsi potrto živeli pol leta, videlo pa se je, da moja mati boleha. S sestro sva se vsak dan odpravljala v templje različnih bogov,da bi ji pomagali, a nekega dne, ko sva prišla do doma, naju je pričakala mrtva. Demetra, ki je bila takrat že stara nekaj čez 19 let je bila že dogovorjena za oženitev, tako da se je kaj kmalu odselila v Mikene. Od takrat za njo nisem slišal več. Čas je mineval hitro in do mojega 16 leta se mi ni godilo prav nič posebnega. Živel sem dobro, in ker nas tako ali tako nihče nikoli ni obiskal ni bilo nič. Odtujil sem se od ostalih ljudi. Seveda sem hodil po parku in kupoval hrano, a niti šušljalo se ni, da bi živel sam. Pri šestnajstih letih sem spoznal Renno, dekle ki je prišlo na obisk k obolelemu dedku, ki je domoval blizu mene. Všeč mi je bila in, ker je imel njen ded veliko denarja je imel tudi svojega sla. Velikokrat sem mu podtaknil kakšno pismo, da ga je nesel do Renne. Postala sva najboljša prijatelja, in če bi bilo po moje še kaj več. Pisal sem pisma, debela tudi po več ducatov strani in redno mi je odpisovala, a nekega dne pismo ni prišlo. Takrat me je Sel seveda že poznal in čez čas sem zbral pogum, da sem ga povprašal, kaj se je zgodilo. Izvedel sem, da je Renna umrla. Poslana je bila na Kreto kot dar Minosu in pojedel jo je minotaver. Od takrat naprej sem bil še bolj skrit in počasi me je začela boleti noga. Spoznaval sem veliko ljudi, a na nikogar se nisem navezal. Potoval sem po grčiji, celo do male azije sem šel enkrat, saj mi je iz neznanega razloga starec iz sosednje hiše zapustil zajetno količino cekinov. Živel sem žalostno življenje, ki je bilo sicer polno dogodivščin. Mečeval sem se z pošastmi, saj me noga toliko tudi ni bolela, da ne bi mogel stati brez palice, a v notranjosti sem propadal. In zdaj sem le lupina tistega veselega, do ušes zaljubljenega šestnajstletnika.
Uh,
si pa doživel veliko, za smrtnika vsekakor ogromno. Tega ti ne morem
očitati, saj sem celo sam doživel manj stvari. Kateri od mojih bratov in
sester Olimpa pa ti je najljubši in ga častiš?
Nikogar ne preziram, vsak ima namreč svoj namen. Od Demetre, ki nam vsak dan podari pšenico na poljih in drevesa v gozdovih, pa do Hestije, ki nam prižiga ogenj v kaminih. Spoštujem Artemido, ki nam omogoči, da jemo meso, ter Dionizija, ki nam kozarce napolni s sladkim vincem. Vse od moči Erosa in atene, pa do Apolona in Atene, bogovih umetnosti ter modrosti. Seveda nam Had, Pozejdon, Ares, Zeus, Hera, Helios in ostali dajo vse pogoje za življenje, zato ste vsi vi ne le omembe, ampak tudi življenja vsake žrtve vredni, a če že moram izbirati, bi verjetno imel rad tiste mračne, morda manj opazne bogove. Seveda Had in Erinje, boginje maščevanja, pa seveda tiste, ki se jih vsi najbol bojimo - Mojre, boginje usode, ki delajo družbo Hadu v podzemlju. Kloto, ki prede nit življenja, Lahezis, ki jo meri in določa čas smrti ter Atropa, ki nit prereže. Vsi slednji so pri meni zelo visoko, a čeprav sem neke vrste pesimist, bi se nad vsemi odločil za najsvetlejšega med vsemi - Apolona.
Ne
skrbi, ta skrivnost bo ostala skrita pri meni. Smrtniki ste tudi
raznoliki, a med seboj ne gojite najboljših odnosov. Kako kaj gledaš na
druge pripadnike svoje rase?
Raje sem na samem. Pravzaprav nimam nič proti nikomur, ta odnos izvira bolj iz mojih težav. Nekako nelagodno se mi je pogovarjati z popolnimi neznanci. Imam svoje interese in oni imajo svoje. Kaj jaz brigam njih in še bolj pomembno - kaj oni brigajo mene?
Zanimivo, zanimivo. Kaj pa
na pripadnike drugih ras? S tem mislim nenavadnih bitij, ki pohajkujejo
po gozdovih, plavajo po morjih ali letajo po zraku? (SAMO ZA LJUDI)
Pravzaprav me tovrstna bitja zanimajo. Z njimi se zamotim, ko nočem misliti na svoje probleme. V bistvu jih pogosto bolj spoštujem, kot marsikatero človeško bitje.
Smrtnik,
si že videl veliko sveta, ali si vselej čepel v svojem domu? Pri vas je
to zelo raznoliko, tako da me tvoj odgovor resnično zanima.
Da, rad potujem in sem prepotoval že veliko sveta, a sicer v poznejših letih. Rennin ded mi je dal veliko denarja, s katerim sem si najprej kupil manjšo ladjico za recimo 20 ljudi, hrano in prtljago. Obiskal sem veliko krajev v grčiji, skoraj celotno, prejahal sem pot večih dni, vse do šparte, kjer sem se izšolal v špartanski šoli, čeprav sem že bil odrasel. V bistvu sem preživel že skoraj vse muke pa tudi vse dobrine, ki jih lahko Grčija in okolica ponudita.
Če
si torej potoval, kako pa najraje potuješ? Peš, s konjem, z ladjo? Vem,
da ne moreš leteti, a prav to je najboljše. (SAMO ZA TISTE, KI ZGORAJ
POTRDIJO, DA SO VELIKO POTOVALI)
Najpogosteje sem potoval z ladjo, kar je tudi najlažje, a pravzaprav imam najraje ježo, saj spusti veter skozi moje lase, takrat vsi problemi izginejo. Takrat si le ti in konj, ki dirjata v pot, kamor vaju vodi božja volja.
Ne
vem več, kaj bi te vprašal, saj sem o tebi izvedel veliko iz tvojih
besed, še več pa vidim z lastnimi očmi. Pojdi zdaj in se užij svobode v
svetu, ki je pred tvojimi nogami.
Goth- Število prispevkov : 14
Join date : 24/10/2010
Re: Opisi ljudi
by Poseidon Ned Okt 24, 2010 7:22 pm
Sprejet ... Dober opis ... Čeprav, bolj opozorilo za naslednje, kakor tebe, ne bi rekel, da so slike zaželene v opisih, ker če bi vsak prilepil sliko bi tistim s počasnejšimi netki utegnilo rahlo štekat. (pa tudi tistim ki ves čas torrentiramo in zraven še kaj live streamamo ... 
)
)
Poseidon- Bog morja
- Število prispevkov : 214
Join date : 18/09/2010
Age : 31
Kraj : Lipovci
Stran 1 od 1
Permissions in this forum:
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
» Otok Salamis
» Gozd
» Oglaševanje
» Odsotnosti
» Megaron
» Slepa kura išče zrno (iskalnik rpg sopiscev)
» Opisi drugih magičnih bitji
» Vprašanja