Gozd

Gozd se od obrobja tukaj že precej zgosti, prav tako se poveča strmost gore tukaj se zadržujejo predvsem kentavri ter nekatere gozdne živali. Podrasti skorajda ni. Kakor gremo proti obrobju ali vrhu gore, se pričnejo drevesa redčiti.

(( Prihajam iz počivališča Hania ))

Aethor je kmalu prišel globoko v gozd. Globoko je vdihnil svež zrak in se ozrl naokrog. Videl je zajce, ki so brezskrbno skakali okrog, srne, ki so se pasle lučaj kamna stran in videl je celo veverico, ki je nabirala lešnike in jih spravljala za zimo. Aethor je postal žejen, zato je odšel do potoka, ki je bil nedaleč stran. Kmalu je zaslišal njegovo žuborenje in čez nekaj trenutkov ga je tudi zagledal. Ko je prišel do potoka se je ustavil in se sklonil, da bi pil. Voda je bila kristalno čista in ledeno mrzla. Verjetno izvira nekje v gori Pelion in nekje pride ven. Pogledal bom kje pride izpod gore je pomislil Aethor, nehal piti in odšel proti gori Pelion. Hodil je ob potoku za vsak slučaj, da je ne bi zgrešil.

Potok je nenadoma narasel, da se je njegov pretok malodane potrojil. Voda je zopet uplahnila, in tamkaj se je pojavil konj. Konj se je v naslednjem trenutku preobrazil v bitje precej podobno človeškemu. Zakaj precej podobno, bi se utegnil bralec vprašati. Zato ker ni bil človek, bil je bog. Poseidon po imenu, bog vodovja ter konj ter še številnih drugih malenkosti. Nenadoma se je pojavil pred kentavrom, Aethor imenovanim.

"Živjo smrtnik," je začel. "A se dogaja kaj zanimivega na svetu smrtnikov? Je bil morda nedolgo tega bil opažen kak bog, morda poskušal pridobiti kakšno raso na svojo stran?" Poseidon ni poskušal niti skriti tega, da je prišel semkaj, ker ga je zanimalo dogajanje tukaj, na svetu umrljivih, kjer so se dokaj pogosto dogajala merjenja moči med bogovi, glavne bitke so se sicer dogajale direktno med bogovi, a je do njih prišlo redko, saj so vse rešili z metodo, ki bi ji smrtniki rekli igranje šaha. Premikali so figurice, ki se tega da so figurice niso niti zavedali, ter večina sporov se je odražala v veliki količini krvi.

Aethor je hodil, ko je naenkrat potok skoraj trikrat narastel. Ko je voda upadla je tam stal konj, ki se je v naslednjem trenutku preobrazil v človeku podobno bitje. Mislim, da tole ni človek, ampak bog. In če se ne motim celo bog morja je pomislil Aethor in v naslednjem trenutku je človek-bog spregovoril: ”Živjo smrtnik, a se dogaja kaj zanimivega na tem svetu?” Aethor mu je odgovoril: “Trenutno ničesar novega. Toda nekaj me zanima. Po moji logiki si bog in torej veš moje ime, a zanima me kako je ime tebi, čeprav se mi dozdeva da si bog morja Pozejdon??”
Aethor je nekoliko počakal nato pa še dodal: “Kako pa je biti bog? Še nikoli nisem imel priložnosti govoriti z nekom, ki je bil božansko bitje.”

"In tudi če bi imel priložnost večkrat govoriti z nami, bi najverjetneje ne dolgo preživel. Vse umrljive rase imate eno precejšnjo napako. Vsi preveč sprašujete. Zakaj se je pripetilo to, zakaj ono, zakaj je umrl ta, ali oni ... Ti povem odgovor na taka vprašanja, preden utegneš kakšno zastaviti. Ker se je bogovom tako zahotelo," je mirno spregovoril po nekaj vprašanjih, ki jih je zastavil Aethor. "Glede tvojih drugih vprašanj," je nadaljeval "da, sem bog morja, bog konj, bog potresov ter še marsičesa po imenu Poseidon, biti bog pa je emm ... Kako bi rekel ... Božansko, da to je beseda. Božansko. Sicer prinaša nekaj odgovornosti, a prinaša tudi zabavo, o kakršni se ne sanja marsikateremu izmed vas."

“To Vam pa verjamem. Mislim, da imate največ dela z ljudmi, kajti po številu nas prekašajo in zato delajo tudi večje probleme.” Aethor je zdaj hodil ob Pozejdonu in zdelo se mu je zelo dobro, kajti prvič je lahko videl boga na lastne oči in to celo tistega, ki mu je dajal vodo. Aethor je zdaj videl, da sta blizu gore Pelion in vprašal Pozejdona: “Torej vaše božanstvo, ali bi utegnili iti z menoj na goro Pelion. Jaz bom malo meditiral, Vi pa bi si vzeli malo prostega časa in se nekoliko sprostili od vsakdanjega dela?” Med čakanjem odgovora je Aethor spet vdihnil ta svež zrak, ki je bil na voljo tukaj v tem gozdu.

"Oddih imam kadar se mi zahoče, to je dobro v tem poslu, nisi odvisen od drugih, ni na drugih, da dobiš prost čas, vzameš si ga, če komu ne ustreza, se pač ob prvi priliki utopi, ali ga pogoltne zemlja, ali kakšna druga nesreča," se je nasmehnil Poseidon. "V tem trenutku pa res ne bi rabil kaj preveč oddiha. A nekaj me zanima, zakaj bi meditiral? Se ti ne zdi to potrata časa, mislim, že res, da ta čas nameniš sebi, poveličevanju samega sebe ter iskanju samega sebe, a to lahko prav tako počneš skozi pobijanje drugih, mar ne? Meni ni bilo nikoli jasno, zakaj nekateri izmed vas, smrtnikov, meditirate, se mi to ne zdi potrebno. Vsekakor bi me zanimalo, če bi lahko povedal kaj o vaši kulturi in le tem, če seveda veš vzroke za takšno in drugačno početje."

"No ja to imaš pa tudi prav. Jaz storim enako in si vzamem oddih kadar se mi zahoče. Meditiram ponavadi, zato, da se poglobim vase in pozabim na vse kar se dogaja in kar se je dogajalo okoli mene. Ti sicer nimaš skrbi, ker si bog mi smrtniki pa jih včasih imamo. Drugače pa smo kentavri dokaj miroljubna bitja, a poprimemo za orožje kadar je treba." je odgovoril Aethor med hojo po travi. "Kako pa je tam spodaj pod morsko gladino? Ali si kaj osamljen?" je Aethor vprašal Pozejdona.

"Mokro, tako je pod morsko gladino, a ne v mojem majhnem mestu, Atlantida je pa kakor se mi zahoče, na suhem ali na mokrem. Osamljen, pa ne bi rekel, če si zahočem družbe pač grem na površje, osamljen nisem nikoli, dolgčas je pa velikokrat. Se človek po nekaj erah prične dolgočasiti. Že dolgo ni bilo ničesar zanimivega, čeprav, dandanes se pa kaže, da bo precej zanimivega dogajanja v nekaj letih, morda celo le nekaj mesecih. A o tem ne bi sedaj, boste že pošteno občutili na koži, vi smrtniki. Na nas to naj ne bi pustilo takšnega vpliva, razen če se bomo pričeli bogovi med sabo direktno pobijati. A to se najverjetneje še nekaj časa na bo zgodilo. Kaj hočemo, vsak ima svoje muhe, tudi bogovi. Še posebej bogovi. A kaj č'mo narest, tako je vedno bilo in tako bo vedno ostalo. Ne glede na to, kaj si o nas misli množica smrtnih bitij. Navsezadnje, le kdo, le kaj, bi nas lahko prisililo, da se spremenimo. Kolikor sem seznanjen ni nihče dovolj močan, da bi lahko kakorkoli ukazoval bogovom. A sedaj sem se že pretirano oddaljil od prvotne teme. "