Brodnikov pristan

Na vhodu v podzemlje se nahaja preprosti leseni pristan, odkoder brodnik prenaša mrtve. Gre za sam začetek podzemlja, ki pa ni nič manj grozen, kakor preostali deli tega sveta, saj je hladen in mračen s skalami in vse močnejšo vročino.

"Ahhhhh!!"neznosna bolečina jo je vlekla v grozeče se podzemlje. "Prosim, Ares prenehaj!" je kričala, med tem ko so kriki odmevali vse povsod. Ko je bolečina končno nekoliko prenehala se je Gena močno oklenila Aresa ter ga poljubila. Ni ji bilo mar ali je bog, ali smrtnik imela ga je rada in ni hotela, da bi odšel. Ko sta se kar naenkrat znašla na vhodu v podzemlje Gena ni razumela zakaj jo je popeljal sem. Aresu je namenila zaskrbljujoč pogled in se rahlo tresla od mrazu. Opazila je majhne čolničke s katerimi so se peljali mrtveci. "Kaj so to?" je vprašala Aresa in opazovala krmarja, ki je veslal na drugo stran teme.

Zazehal je in se zopet utelesil za hrbtoma objetega para. Potrepljal je Aresa po ramenu, da mu je ta namenil svojo pozornost, nato pa spregovoril "Pridi, necak, delo naju klice."nekoliko brezbrizno je osinil temnolaso smrtnico, ki se je boga vojne oklepala kot da bi ji slo za zivljenje. No, saj ji je slo res, ampak za to se Hades ni ravno menil. Ko je mladenka zavrnila ponudbo, da nebolece izpusti Aresa, se je Hadu zmracil pogled.

Jezno jo je zgrabil za zapestje in se, ne menec za njene neuspesne poskuse upora in pobega, napotil proti pomolu. Ko je Haron uzrl svojega neusmiljenjega gospodarja je svoj brod kaj hitro preusmeril po siroki, temni reki proti pomolu. Ko je coln trcil ob napol trhli les, je Hades porinil smrtnico vanj, nato pa pomignil Haronu, ki je brod zopet odrinil od brega in ga popeljal nazaj preko Stiksa, v kraljestvo mrtvih.

Bog podzemlja se je lagodno pretegnil nato pa se je skupaj z Aresom utelesil na drugi strani mracne reke, kjer je temnolaska ze lezala na tleh, nemocna in prestrasena. "Saj ti je obljubil, da bos obiskala moj svet."se je hladno zarezal Hades in osinil Aresa, ki je stal poleg njega. Njuna pogleda sta se staknila le za nekaj trenutkov, a to je bilo dovolj, da sta bogova izmenjala svoje misli, ki so bile na isti stvari. S krutim nasmehom si je Hades dekle z enim samim gibom zadegal na rame, nato pa jo je ponesel globlje v Podzemlje.

Za boga ni bila telportacija prav nič boleča ali pa je bil že tako zelo navajen, da nekakšnih stranskih produtkov sploh ni več čutil. Urno kot le kaj se je pojavil pri vhodu v podzemlje in ker tam ni bilo še nikogar je zdolgočaseno pričel z prstom raziskovat notranjo stran nosa. Ravno je razmišljal ali naj najdeno vrže krmarju v glavo ter ga poskuša izbiti iz ravnotežja, ko se je pred njim nenadoma pojavilo vreščeše dekle. Preden bi božanstvo lahko uresničilo svoj zlobni načrt, ki je vseboval kriljenje z rokami ter končni padec je dekle storilo nekaj nenavadnega - poljubilo ga je. Zmedeno, zaradi pravkar doživetega okusa ustnic smrtnice na svojem obrazu, so se oči boga vojne vihre široko razprle. Toda kaj hitro mu je presenečenje na obrazu zamenjal sprevržen nasmešek in je dekle objel z močnimi rokami, ki so bile bolj kakor telesa ženske navajene objemati orožja. Močno, brez pomisleka, da ima pred seboj vendarle smrtno bitje, je punco povlekel k sebi ter jo vrnil poljub. Med združevanjem ustnic ji je povsem mimogrede navrgel še odgovor "Ah nič posebnega. To je vhod v pozdemlje in ta tip prevaža mrtve na drugo stran. Enkrat ga moram prevrnit ker me zanima kaj se potem zgodi z njim." nakar je že pričel z rokami segat pod obleko ter božat mehko žensko kožo. Oziroma vsaj bi ako bi imel čas za to.

Tedaj se je namreč mali privatni zabavici ponovno pridružil njegov stric, ki je nič kaj nežno prekinil malo drugačno akcijo kot jo je bil vajen Ares. Preden bi lahko bog protestiral, da naj se vendarle malo odstrani ter ju pusti sama, da storita kar pač počenta dve bitji, ki sta si všeč, se je um Hadesu zmračil. Skorajda v trenutku se je punca znašla v čolnu, ki je zagotovo že videl lepše čase in jo je lahko samo še gledal kako se počasi oddaljuje. Jezno se je obrnil proti vladarju sveta pod zemljo ter z močno prisotnim protestiranjem v glasu ogovoril še prisotnega osebka. "Si moral to narediti? Pa ravno bi postalo zanimivo." Brez, da bi počakal na pojasnilo ali odgovor ali posmeh ali kar koli je božanstvo svoj v oklep oblečeni trup prestavilo na drugo stran reke brez podvodnega življenja (mrtveci ne štejejo saj so že mrtvi).

Tam je že bilo dekle, ki je na pogled delovalo popolnoma zmedeno nad dogodki, ki jih je doživela v zadnjem času. Toda ponovno je prehitro posredoval Hades in si punco vrgel na ramena ter odkorakal stran. Upam, da ga bo vsaj dobro tolkla po glavi. Kaj se pa to pravi prekinjat mojo popestritev? Hitrega koraka, da prisilno objeta osebka ne bi izgubil iz vidnega polja, je moški stopil za njima.

Dolgo časa ali pa niti ne tako dolgo, čas v podzemlju ni imel pomena, so hodili tako dokler se njihovi koraki nenadoma niso ustavili. Pred njimi so je tedaj razvil veličasten pogled na množice smrtniških duš, ki si trpele v večnosti ali pa se dolgočasile kar je bilo tudi neke vrste trpljenje. Zdolgočaseno se je Ares obrnil proti dekletu ter jo nič kaj nežno sunil z ramen Hades. Postavil jo je poleg sebe ter ji z levico pokazal v smeri morja mrtvih prebivalcev zgornjega sveta. "Torej. Najdeš svojo mater?" Medtem pa je desnica ne meneč se za dogajanje okolice zdrsela na žensko zadnjico.

Potem, ko jo je Ares poljubil je med njima stopil še en bog. "Kaj za vraga?" si je tiho rekla in ga preklela. Ares ji je bil resnično všeč in začela ga je ljubiti. "Tepec izpusti me!" je vreščala, ko je je moški z dolgo brado naložil na rame in hodil. Nekajkrat ga je kresnila po glavi, vendar jo je ta pri tem suntovito stresel, da so jo zabolele vse kosti v telesu.

Ko so končno prišli do morja mrtvih ljudi, jo je Ares le rešil teh bolečih se ramen. Padla je na trdna tla in se hitro pobrala. Ares, ki je vse skupaj vzel zgolj za zabavo, ji je naročil, naj poišče svojo mater. "Da, seveda!" je vznemirjeno rekla Gena in jo pri tem iskala. Vendar, kaj bo potem, ko jo najdem? Spustil me bo na zemljo. Ampak nikoli več, ga ne bom videla. "Ares prosim pomagaj mi." je rekla, ko je njegova roka drsela okoli njene zadnjice. Nemočno se je premaknila in še vedno čutila modrice po telesu. Ko sta z Aresom hodila med mrtvimi, Gena sprva ni opazila svoje matere, vendar je čez nekaj minut ugledala njene svetle lase in modre oči. "To je ona." je rekla, ter pokazala nanjo. Objela jo je, nato pa ji predstavila Aresa. "Mati to je Ares, bog vojne." ta je ošabno prhnila in pokazala nezanimanje zanj. Tudi ona ga ni marala, ko je bila mlada sploh ni verovala v bogove, vendar po smrti jih je sovražila. Še enkrat je objela mamo, nato pa na skrivaj poljubila Aresa, ki se je obračal proti debeli črni steni.

Hades je z nesramnim nasmehom na obrazu opazoval mladenko, ki se je obupano pognala v množico mrtvih, ki so se zgrinjali na planjave, da bi našla svojo mater. Ošinil je boga vojne in ko sta sklenila pogleda se je bog podzemlja kruto zarežal, Ares pa mu je le kratko pokimal, nato pa se je z lenobnim korakom odpravil za Geno, ki ga je že skoraj panično klicala za seboj. Hades je le odkimal z glavo in celotno iskalno akcijo opazoval le od daleč, sam je namreč že od začetka vedel, kje natanko je dekličina mati, a je to kot po pomoti pozabil omeniti, saj je bil preveč zamoten z razmišljanjem o Perzefoni. Zmajal je z glavo in se zasukal na peti, vedoč, da se nobena smrtnica nikdar ne bo mogla kosati z boginjami, a še najbolj z njegovo ženo. Naslonil se je na črno steno, ki se je materializirala poleg njega v tistem trenutku, ko si je tega zaželel, in ko se je odpravil dalje, se je dotični imaginarni objekt zopet razblinil. Tako se je s počasnim, zdolgočasenim korakom sprehajal po brezmejnih poljanah in pri tem s kotičkom očesa spremljal mladenko, ki je še vedno tekala med neštetimi mrtvimi, da bi našla svojo mater.

Pred Hadom so se razmikale množice preminulih, ki so vanj zrli s svojimi prestrašenimi očmi, če pa se je bogu podzemlja tako zazdelo, je nenadoma planil proti kateremu izmed njih, da so zgroženo odskočili in povsem ustrahovani pobegnili čim dlje stran od boga.

Hades je zopet ošinil Aresa in Geno ter skoraj presenečeno ugotovil, da je mala le našla svojo mati. Z vse prej kot prijaznim nasmeškom na obrazu se je pojavil poleg trojice, ki je že izvajala predporočno predstavljanje. Šlo mu je strašansko na smeh, zato je lopnil boga vojne po ramenu in mu prišepnil "Pred poroko jih je treba še obrati, Ares,"zopet ga je dregnil s komolcem in dodal, "taka so božja pravila." Za trenutek je pogledal obe ženski, nato pa je z grozljivim režanjem na ustnicah izginil.

((ne se bat, dragi moji, pridm nazaj.;P))

Med iskanjem matere je Ares zdolgočaseno strmel v stene ječ smrtnikov. Le kako so ta neumna bitja lahko mislila, da jih bo v posmrtnem življenju čakalo življenje polno radosti? Neumneži. Toda dekle je medtem očitno že našlo svojo preminulo prednico saj je pričela z nekakšnim predstavljanjem. Kakor, da ne vem kdo je ona. In kakor, da vse to ne bi bilo že dovolj, je vojnemu božanstvu pričel načrto najedati živce še vladar podzemlja. Ti se kar naslanjaj sedaj. Toda vse se vrača dragi striček. Po prvem zbadanju se je, očitno nezainterisiran glede nadaljevanja družinskega snidenja, Hades vendarle pobral ter izginil nekam. Tako je ostalo na Aresu, da nadaljuje vso predstavo.

Razširil je noge, uprl roko z ščitom v bok ter z sulico udaril po tleh. "Dovolj. Vidiš, da lahko držim kar sem rekel. Toda! Kaj mi lahko TI ponudiš v prihajajočih spopadih, da se mi bo zdelo vredno prestaviti to očitno nehvaležno žensko na zgornji svet? Še veruje na v nas niti sedaj, ko je že umrla ter se nahaja tukaj in stojim pred njo." Bog vojne se ni imel časa poigravati nekakšne igre z smrtnicama. Čakala ga je namreč vojna, kaj vojna, mesarsko klanje in vsak pretečeni trenutek tukaj je ponudil Zausu več časa, da je lahko vlekel niti svojih lutk.

Gena je pokimala, ko je Ares naenkrat postal slabe volje. Popravila se je pramen las in premislila. Ja, kaj mu lahko ponudim, razen ljubezni in zvestobe? oči je uprla v boga in mu rekla "Lahko ti ponudim, nekaj kar od drugih žena ne boš dobil. To je ljubezen in večno zvestobo. Vzemi mojo mamo na svet, mene pa k sebi. Tako bo najbolje." mati se je oklenila Gene in je rotila, naj ne stori tega. Nežno jo je odrinila in odkimala. "Oprosti, vendar to je to. Rada te imam. Vendar ti si bog, nekaj več od mene. Jaz se s teboj ali proti ne morem bojevati." povesila je glavo, ter upala, da jo bo vzel k sebi. Gena je bila smrtnica, in nikoli se ne bi smela zaljubiti v boga. Naredila je napako, ki je sedaj ni mogla popraviti. Mala drama se je nadaljevala, ko mu je svoje ustnice prisesala k njegovim in se dotaknila njegovega oklepa. Njegov obraz je bil trd in brezčuten, vendar je Gena vedela, da se za masko skriva nežen in malce prismojen lepotec, ki ji bo vladal do smrti.

Brez izraza na obrazu je boj vojne vihre prisluhnil besedam dekleta. Opazoval je protestiranje matere, ki ga je le ta izrazila z objemom. Kakor, da ne bi želela izgubiti svojega otroka za ceno lastnega oživljanja. Kako ... predvidljivo. Mogoče je za njo to dovolj toda ne, jaz hočem več. Mnogo več.

Moški se je odmaknil stran od punce ter počasi stopil za njen hrbet. Orožje, čelada in ščit sta v trenutku izginila, da je od prejšnje bojne oprave ostal samo še oklep. Z blazinicami na konicih prstov je podrgnil mlado žensko po obrazu ter nato po glavi kakor roditelj boža svojega potomca. Počasnega koraka je stopil do matere ter ji položil roke na ramena. Kruti in neukrotljivi pogled se je zazrl v oči še žive smrtnice, ko je Ares postavil svoje pogoje. "Da. Jaz sem bog. Tvoja ponudba je mogoče res veličastna toda vaša narava, narava smrtnikov je lahko nepredvidljiva. Potreujem več. Zahtevam več." Za trenutek je premolknil, da bi izrečene besede lahko pridobile na svoji teži preden je ponovno razprl ustnice ter spregovoril. "Hočem tvojo dušo. Menjajva. Tvoja duša za ponovno oživljanje tvoje matere. Samo pomisli. Spet se bosta lahko sprehajali po svetu, se družili in smejali skupaj. Ponovno boš lahko čutila njeno dlan, njen dih ter opazovala njene lase s katerimi se bo poigraval lahkotni vetrič. Nič več ne boš osamljena in ponovno boš imela ob sebi tisto, ki te najbolj razume, tisto iz katere izviraš. Kaj meniš? Tvoja duša za njeno obuditev." Na videz prijazni nasmešek se je pojavil na gobem obrazu, ko je vojno božanstvo postavilo svoje zahteve. Kako že gre tisti rek? Ljubezen je slepa? Kako zaslepljeni so lahko smrtniki.