Opisi drugih magičnih bitji

Opisi drugih magičnih bitji.

Pozdravljen smrtnik. Čeprav smo vas bogovi ustvarili in o vas vemo marsikaj, nas je vselej zanimal tudi vaš pogled na svet. Navedi svoje ime in povej od kod prihajaš.

Sem Kanasron minotaver iz epirskih gora zadnja leta pa prebivam v Peloponeških gozdovih.

Zanimivo ime, vaša domišljija je res bujna, Zeus pri tem ni varčeval. Kaj bi mi znal povedati o svojem videzu? Bi se znal opisati tako, kakor te vidijo drugi?

Kakšen sem, tisti ki so me spoznali v boju me vidijo kot krvoločnega orjaka, tisti ki me srečajo v gozdu kot zver z žarečim očesom ter prazno luknjo, kjer bi morala biti drugo oko. V svoji mladosti je bila moja dlaka rjava sedaj pa je vsa siva, moja edina obleka je odrta koža ki mi sega nekje do polovice stegen, nekoč je bila pokrita z rjavimi dlakami, sedaj pa je zgolj oguljena krpa. Večino časa s sabo nosim nož ki ga imam v nožnici ob pasu. V nekem boju sem izgubil tudi precejšen kos repa, ki ga sedaj nosim v mošnji okoli vratu.

Natančen opis, a vsekakor premalo globok. Očitno ljudje vidite le površinsko, medtem ko bogovi vidimo tudi globinsko. Kako pa je z vašo globino? Bi znal povedati kaj o tvojem značaju?

Aroganten brez dvoma, na vse druge gledam kot na šibkejše, veste videl sem pol mlajše od mene, ki so se umikali ko sem jaz vztrajal, včasih znam biti trmast. Nasploh pa sem pogumen in bojevit kot je lahko le pravi minotaver ne pa izmečki ki prihajajo na svet v zadnjem času. Tudi nikoli nisem gojil usmiljenja do kogarkoli in česarakoli. Moja čemernost pa ni prehodna temveč nekaj stalnega pol življenja sem slabe volje drugo polovico pa brez volje. Ste hoteli od mene slišati nekaj takega ha?

Da, to je že bližje temu, kar sem mislil. Vidim, da se tudi ocenjujete precej natančno, mnogo bolj, kot smo nekateri mislili. Kaj pa si počel do tega dne smrtnik? Opiši mi malo svoje dogodivščine od tedaj, ko si prijokal na svet, pa vse do danes.

Prvo polovico svojega življenja sem preživel v gozdovih v ruvanju z vsem kar mi je prišlo na pot že pri 12 sem ubil prvega moža in njegov zob še zdaj nosim v mošnji poleg mojega odsekanega repa. Boril sem se v mnogih bitkah razbil marsikatero glavo, boril sem se proti ljudem, ko so prodirali v naše gozdove proti kentavrom, ki so se umikali pred njimi in bojna sreča mi je bila naklonjena, dokler mi ni poščiza izlila očesa. Po tem pa sem se umaknil v Peloponeške gozdove. Od nekaterih kentavrov in driad sem se naučil umetnosti celjenja ran od nekaterih ljudi, ki nas še spoštujejo branja in pisanja vendar pa sem še zmeraj pravi minotaver.

Uh, si pa doživel veliko, za smrtnika vsekakor ogromno. Tega ti ne morem očitati, saj sem celo sam doživel manj stvari. Kateri od mojih bratov in sester Olimpa pa ti je najljubši in ga častiš?

Mi minotavri smo zvesti častilci Aresa, meni osebno pa je najljubši bog Hades

Ne skrbi, ta skrivnost bo ostala skrita pri meni. Smrtniki ste tudi raznoliki, a med seboj ne gojite najboljših odnosov. Kako kaj gledaš na druge pripadnike svoje rase?

Minotavri smo samotarji ne mešamo se v zadeve drugih. Vendar pa je moja umetnost celjenja ran marsikomu rešila življenje, in me ostali spoštujejo in se me zardi znanj, ki so za naše ljudstvo neobičajna malo bojijo.


Zanimivo, zanimivo. Kaj pa na pripadnike večinske rase, s tem mislim ljudi. Ti, ki so prevzeli večino sveta in vas odrinili na rob. Kako gledate nanje?

Ljudje so že od nekdaj naši sovražniki vzeti nam hočejo domovino, mislijo da za nas ni prostora vendar pa lahko znašam z njimi dokler me ne ovirajo ali mi celo pomagajo. Če pa mi stojijo na poti in hočejo preprečiti kar sem se namenil narediti tedaj zanje ni milosti.

Smrtnik, si že videl veliko sveta, ali si vselej čepel v svojem domu? Pri vas je to zelo raznoliko, tako da me tvoj odgovor resnično zanima.

Prepotoval sem že celo Grčijo včasih na skrivaj da me ljudje niso opazili včasih pa s hordo da je za nami ostal le pepel in kri.

Če si torej potoval, kako pa najraje potuješ? Peš, s konjem, z ladjo? Vem, da ne moreš leteti, a prav to je najboljše.

Ste pa res neumni da sprašujete. Peš, kajti naše noge nas lahko v enem dnevu daleč ponesejo, in konj bi se pod mojo težo kaj kmalu zgrudil.



Ne vem več, kaj bi te vprašal, saj sem o tebi izvedel veliko iz tvojih besed, še več pa vidim z lastnimi očmi. Pojdi zdaj in se užij svobode v svetu, ki je pred tvojimi nogami.

Tole mi je pa nadvse všeč.

Sprejet tako da ... dobrodošel na forumu.
Pričneš lahko v gozdu Dadia, Tirintu ali na gori Pelion. Prav tako pa lahko nekje ustvariš liku dom (votlino, šotor narejen iz kožuhov, itd. kar ti pade na pamet skratka in je možno izvesti ).
Ti pa nato priporočam, da se odpravi lik kam proti človeškim mestom saj si trenutno edino magično bitje ... razen če želiš pisati o samotarskem življenju ali pošlješ kakšnemu bogu zasebno sporočilo v katerem se lahko dogovorita za skupno pisanje oziroma/ali srečanje z npcjem, ki ga bo vodil.



Obilo užitkov ob pisanju ti želi tisti, ki ga boš ugledal zadnjega preden izdihneš ... Ares

Pozdravljen smrtnik. Čeprav smo vas bogovi ustvarili in o vas vemo marsikaj, nas je vselej zanimal tudi vaš pogled na svet. Navedi svoje ime in povej od kod prihajaš.

Moje ime je Stevianna. Prihajam z otoka Syros. Saj veste? Enega iz med tistih odtokov, ki so pod okriljem siren. Morda ni tako znan, kot nekateri drugi, pa vendar.

Zanimivo ime, vaša domišljija je res bujna, Zeus pri tem ni varčeval. Kaj bi mi znal povedati o svojem videzu? Bi se znal opisati tako, kakor te vidijo drugi?

Pravijo, da imam zanimiv odtenek las in nekaj svetlikajočega v rjavih očeh. Oči rada obrobim s črno. Občasno se poigram z svetlenjem in temnenjem obrobe, kar zna biti prav zabavno. Ustnice poudarim z rdečo in ker imam kožo bolj blede polti, pride do izraza ( kolikor pač imam kože). Lasje mi segajo preko kril. Lasje so ravni in vedno spuščeni. Imam jih nad očmi, redke špice lezejo nad oko. Postriženi so v ravni liniji. In perje se nekako sklada z barvo las. Se pravi, je rjav odtenek, ki je bolj zbledel kot živ. Proti nogam pa perje še bolj bledi in je potem že kar bel. Imam ostre kremplje. Kremplji so tudi zelo trdni.

Natančen opis, a vsekakor premalo globok. Očitno ljudje vidite le površinsko, medtem ko bogovi vidimo tudi globinsko. Kako pa je z vašo globino? Bi znal povedati kaj o tvojem značaju?

Moj značaj zna biti precej zapleten. V osnovi sem večna zapeljivka, kot večina siren. Se pravi: sem simpatična, seksi, lepa in vsi ti drugi olepševalni pridevniki. Na glas ne smem pozabiti. Glas je nekaj posebnega, nekaj povsem svojega in se ga ne da opisati. Vendar je veliko drugih siren ljubosumnih, čeprav ne razumem ravno zakaj. Saj imajo tudi one prelep omamljajoč glas. Kakorkoli. Po drugi strani pa imam tudi čustva. Sicer so nekje globoko v meni zakopani in tega se zavedam. Redko kdaj uporabljam močna čustva, kot so ljubezen in žalost. Čustva na dan pridejo zelo, zelo ob zelo redkih priložnostih. Vedno sem se učila nadzorovati situacijo in tudi čustva. V večini mi tudi uspe in vedno sem vztrajna pri svojih dejanjih. Ko pride mimo ljubezen, se zaprem vase. Nočem spustiti čustva na dan, konec koncev sem sirena in sirene zapeljujejo vsakogar, ki jim prekriža pot. A kaj, ko v večini primerov ne upoštevamo neke povezave ali kot bi nekateri reki, kemije med dvema. In tukaj se zakomplicira. Četudi čutim do nekoga nekaj, si ne priznam, njemu pa še manj. Kar me potem seveda muči nekaj mesecev. Vendar na koncu prebolim ali vsaj mislim tako. Kadar mi spodleti pri nadzoru ali ne nadzorujem situacije, se nemudoma umaknem. Odidem, preden bo še slabše. Mogoče deluje strahopetno, vendar ni. To je neke vrste zaščita. Kolikor sem slišala imam tudi očarljiv nasmeh. Sicer ga bolj malo uporabljam. Večino časa sem resna.

Da, to je že bližje temu, kar sem mislil. Vidim, da se tudi ocenjujete precej natančno, mnogo bolj, kot smo nekateri mislili. Kaj pa si počel do tega dne smrtnik? Opiši mi malo svoje dogodivščine od tedaj, ko si prijokal na svet, pa vse do danes.

Rodila sem se, že na omenjenem otoku, Syros. Pisalo se je leto 400 (pred našim štetjem) in še nekaj. Mati si nikoli ni zapisala letnice mojega rojstva. V bistvu me mati nikoli ni marala. Vendar me je morala obdržati zaradi nekega starega kodeksa v njihovem času. Sirene so vedno imele kodeks, ki se je z leti spreminjal. Kot je že razvidno, tudi mati je bila sirena. Očeta nikoli nisem poznala in tudi ona ni točno vedela, kdo je sploh. Človek? Drugo mistično bitje? Uganka. Večna uganka za katero se ona ni zanimala. Jaz pa sem bila drugačna. V vseh teh letih, od kar sem na svetu, sej preiskala obširni del Grčije in iskala sledi za očetom. Sledi je bilo bolj malo in tako sem se vedno znova razočarana vračala domov. Vsakič, ko sem prišla iz takšnega popotovanja, me je mati nahrulila. Češ, zakaj ga sploh iščem, tako ali tako ni bil nič. Vendar se nikoli nisem zmenila zanjo, njenih opazk in vse kar mi je rada natvezila. Potem, ko sem dopolnila zrelo starost me je nagnala od doma. Takoj, ko je bilo to po kodeksu mogoče. Tako sem se preselila na drug otok, ki je bil bolj znan med sirenami. Konec koncev matere nikoli nisem potrebovala. Dobro izpustimo prvi dve leti, ko sem bila še mladič in sem se privajala zunanjemu svetu. Naučila me je, kar pač te sirena more. Ostalo je bilo odvisno od mene. In sedaj sem še vedno na sledi očetu. Matere nisem slišala že kar nekaj debelih let, videla pa še manj. In meni ugaja.

Uh, si pa doživel veliko, za smrtnika vsekakor ogromno. Tega ti ne morem očitati, saj sem celo sam doživel manj stvari. Kateri od mojih bratov in sester Olimpa pa ti je najljubši in ga častiš?

Mati je bila še bolj starinska. No cel rojstni otok je bil bolj zadaj in častili smo praboga današnjih bogov. Oeak, kateri mu sedaj verjetno sledi Pozejdon. Tako tudi jaz častim Oeaka. Na Pozejdona se nekako ne morem privaditi. Pa saj nimam ničesar proti njemu. In potem je še tukaj Eros. Moj najljubši med vsemi.


Ne skrbi, ta skrivnost bo ostala skrita pri meni. Smrtniki ste tudi raznoliki, a med seboj ne gojite najboljših odnosov. Kako kaj gledaš na druge pripadnike svoje rase?

''Seveda smo različni med seboj. Kam pa pridemo, če ne bomo? Meni osebno je tako ali tako vseeno. Lahko se razumem z vsemi, lahko pa tudi ne. Redkokdaj res ne najdem tiste povezave med mano in nekom drugim. Ali pa če je tako ali tako vseeno. Kdor mi prekriža pot je omamljen z mojim glasom. Po vsej verjetnosti.'' Se ironično namsehne.


Zanimivo, zanimivo. Kaj pa na pripadnike večinske rase, s tem mislim ljudi. Ti, ki so prevzeli večino sveta in vas odrinili na rob. Kako gledate nanje? (SAMO ZA DRUGE RASE)

Ljudi so najboljši za zapeljevanje. Takoj nasedejo. No dobro, ne vsi. Vendar zlepa ali zgrda vsi podležejo zapeljevanju in glasu. Saj so posebni in zanimivi, ne rečem nič. So tudi najslajši in včasih, ko jih tako od daleč opazuješ, opaziš kako hinavski znajo biti nekateri. Kako nekomu za hrbtom nekaj delajo in on ne ve. Potem se pa slini okoli njega. Pa saj dobro. Razumem, gre se za večjo moč, položaj. Saj tako nekako je tudi pri nas. Čeprav ne odobravam tega.

Smrtnik, si že videl veliko sveta, ali si vselej čepel v svojem domu? Pri vas je to zelo raznoliko, tako da me tvoj odgovor resnično zanima.

Očeta sem iskala po vseh malih otočkih in morju, ki ga zajema Grčija. Včasih je bilo naporno drugič ne. Tako sem letela, si nabirala hrano v morju, občasno kakšnega popotnika zapeljala in se pozanimala o očetu in ga prosila tudi za prevoz. Čeprav dolžnosti siren nisem ravno pogosto opravljala, ko sem bila na sledi očetu. In potem, ko sem prišla v slepo ulico.. Pof. Ni več sledi in odšla domov vsa razočarana. Tako nekako je bilo. Videla sem skoraj vse. Od bruhajočega vulkana do širnega oceana.


Če si torej potoval, kako pa najraje potuješ? Peš, s konjem, z ladjo? Vem, da ne moreš leteti, a prav to je najboljše. (SAMO ZA TISTE, KI ZGORAJ POTRDIJO, DA SO VELIKO POTOVALI)

Največkrat z ladjo ali nečem podobnem, kar pač pluje po morju. Letela sem bolj malo, ker sem morala ohraniti moči za po kopnem. Občasno sem letela, ker pač imamo sirene to možnost.

Ne vem več, kaj bi te vprašal, saj sem o tebi izvedel veliko iz tvojih besed, še več pa vidim z lastnimi očmi. Pojdi zdaj in se užij svobode v svetu, ki je pred tvojimi nogami.


[[ okej. out of kontekst whateva am glede let.. nism vedla zihr zato sm pač kao antično letnco dala, pa glede letenja? am sirene nej bi ble ptice ne se praiv letijo? nevem no, pač povejte in spremenim. thank you<3 ]]

Potrjeno - sirene so imeli ptičji del in ne ribjega.

Tako da dobrodošla na forumu in lahko pričneš z pisanjem takoj, ko liku ustvariš dom (gnezdo ali kar koli pač dokler je to realno glede na okolico ter materail, ki je na voljo) nekje v/na Egejskem morju.


Obilo užitkov ob pisanju ti želi Ares (tisti, ki te bo med letenjem prebodel s sulico )

Pozdravljen smrtnik. Čeprav smo vas bogovi ustvarili in o vas vemo marsikaj, nas je vselej zanimal tudi vaš pogled na svet. Navedi svoje ime in povej od kod prihajaš.

“Moje ime naj bi od rojstva bilo Aethor. Rodil sem se v gozdu ob gori, ki se imenuje Pelian."


Zanimivo ime, vaša domišljija je res bujna, Zeus pri tem ni varčeval. Kaj bi mi znal povedati o svojem videzu? Bi se znal opisati tako, kakor te vidijo drugi?

“Torej moj videz je zelo podoben ostalim kentavrom, ki so in ki še vedno živijo tukaj. Je pa tudi nekaj posebnosti, po katerih se razlikujem od preostalih kentavrov. Seveda vem, da imaš pod drobnogledom vso Grčijo, a ti bom vseeno naštel vse podobnosti in razlike med menoj in ostalimi kentavri. Zgornji del telesa imamo nažalost podobnega ljudem. Tem primitivnim bitjem, ki bi se samo vojskovali in bojevali za oblast, ne da bi pri tem gledali na naravo in okolje, ki ga s tem uničujejo. Seveda pa imam spodnji del telesa podoben konjem, ki so mi za razliko od ljudi veliko bolj všeč. Ponavadi nimam oblečenega ničesar, ker se svojega telesa ne sramujem. ”



Natančen opis, a vsekakor premalo globok. Očitno ljudje vidite le površinsko, medtem ko bogovi vidimo tudi globinsko. Kako pa je z vašo globino? Bi znal povedati kaj o tvojem značaju?

“Za razliko od drugih kentavrov, se sam ne obnašam kakor živali ampak kot inteligenten človek. To je seveda edino kar mi je pri ljudeh všeč. A nažalost svoje inteligence ne razvijajo v pravi smeri. Večkrat meditiram in ‘poslušam zvoke narave, ter si poizkušam izostriti svoje čute kot so naprimer sluh in voh. Sam se ne vojskujem rad, ampak, ko gre za zaščito mojega rodu ali celo mene potem poprimem po orožju in grem v boj ne glede na posledice.”


Da, to je že bližje temu, kar sem mislil. Vidim, da se tudi ocenjujete precej natančno, mnogo bolj, kot smo nekateri mislili. Kaj pa si počel do tega dne smrtnik? Opiši mi malo svoje dogodivščine od tedaj, ko si prijokal na svet, pa vse do danes.

“Na svet sem prijokal kot majhen kentaver, ki je bil podoben ostalim kentavrom (na zunaj seveda). Odraščal sem kot vsak kentaver, ki sem ga poznal in skupaj sem se igral z njimi. Že kot otrok sem ugotovil, da je nekoliko bolj nadarjen od ostalih kentavrov in sem začel razvijati ta dar. Zaradi svoje želje po znanju, sem izvedel kakšna je zgodovina našega kraja, sem si želel podrobneje videti Grčijo v vsem blišču in sijaju kakor jo je predstavil moj učitelj. Tako sem se odpravil na potovanje po Grčiji, da bi izvedel kaj več o njej. Tako sem kakih 5 let potoval po njej, nato pa se vrnil nazaj k svoji družini in mirno odraščal naprej.”


Uh, si pa doživel veliko, za smrtnika vsekakor ogromno. Tega ti ne morem očitati, saj sem celo sam doživel manj stvari. Kateri od mojih bratov in sester Olimpa pa ti je najljubši in ga častiš?

“Večinoma ne častim bogov ampak, če bi izbiral mi je še najbolj všeč Poseidon, kajti on daje vodo, ki je vir življenja.”



Ne skrbi, ta skrivnost bo ostala skrita pri meni. Smrtniki ste tudi raznoliki, a med seboj ne gojite najboljših odnosov. Kako kaj gledaš na druge pripadnike svoje rase?

“Kot sem že omenil so drugi pripadniki moje rase nekoliko premalo inteligentni. Sicer se jih nikoli nisem izogibal saj sem zelo družaben tip kentavra, a še vedno so nekoliko preveč podobni živalim.”



Zanimivo, zanimivo. Kaj pa na pripadnike večinske rase, s tem mislim ljudi. Ti, ki so prevzeli večino sveta in vas odrinili na rob. Kako gledate nanje? (SAMO ZA DRUGE RASE)

“Ljudje so po mojem mnenju zelo primitivna rasa, ki je zelo inteligentna, a svojo inteligenco razvijajo v napačni smeri. Ljudje se veliko preveč vojskujejo in pri svojem bojevanju uničujejo stvari tamkajšnjim prebivalcem, da potem ostanejo brez domov, gozdov in ostalih pomembnih stvari v življenju.”


Smrtnik, si že videl veliko sveta, ali si vselej čepel v svojem domu? Pri vas je to zelo raznoliko, tako da me tvoj odgovor resnično zanima.

“Seveda potovanja ((se zasanja preden govori naprej)). Ko pomislim kako lepo je bilo, ko sem potoval po Grčiji in si ogledoval njene znamenitosti. Ampak, ko sem videl kaj so naredili ljudje z naravo me je kar zmrazilo in vrnil sem se nazaj domov.”


Če si torej potoval, kako pa najraje potuješ? Peš, s konjem, z ladjo? Vem, da ne moreš leteti, a prav to je najboljše. (SAMO ZA TISTE, KI ZGORAJ POTRDIJO, DA SO VELIKO POTOVALI)

“Najraje sem potoval z ladjo po širnih prostranstvih Pozejdonovega morja. A ko sem prišel do kopna sem jezdil kar peš, ker imam spodnji del telesa kot nalašč ustvarjen za to.”


Ne vem več, kaj bi te vprašal, saj sem o tebi izvedel veliko iz tvojih besed, še več pa vidim z lastnimi očmi. Pojdi zdaj in se užij svobode v svetu, ki je pred tvojimi nogami.

Potrjen ... Kar začni pisat v/na gori Pelian ...

Odobren.
Dobrodošel na forumu.

Čepravn naj bi tvoj lik potoval mu vseeno nekje ustvari dom.
Nato pa se lahko zmeniš za kakšen rpg klepet ali pišeš po svoje.

Obilo užitkov ob pisanju ti želi Ares, tisti, ki ti bo vzel sekiro ter ti z njo zabil rogove v glavo