Apolonov tempelj

Velik tempelj posvečen Apolonu, ki ga je postavila Atenijanska družina.

[@Stevianna/Kanasron]
Njegovi koraki so odmevali po celotni dvorani. V zraku je bilo toliko vlage, da se je po pokončnih stebrih videlo par kapljic. Hodnik je bil dolg, na videz brez konca, a ko je Goth počasi stopal po njem, se je pred njim le pokazal njegov cilj - megalomazni kip, posvečen Apolonu, ob njem pa devet manjših vil, imenovane muze, vsaka z drugo stvarjo v roki. Prva je držala liro, spet druga ustnjeno kroglo, ki naj bi predstavljala neke vrste žogo. Goth je zdaj stal le par čevljev stran od velikega čevlja, katerega je nosil ogromni apolon. A takrat so se za njegovim hrbtom ponovno zaslišali glasni koraki. Odmevalo je, kot v jami, a Goth se ni ozrl nazaj.

Apolonov tempelj. Naj bi bil eden iz med tistih najbolj obiskanih. Stevianna nikoli ni častila Apolona.
Kaj točno je delala tukaj, ji ni bilo jasno. Prišla je ravno mimo in se je vendarle odločila malo pokukati v tempelj. Templji so ji bili vedno zanimivi. Vsi so se tako razlikovali in hkrati so imeli nekaj skupnega. Prav zanimivo, res. Če ne drugega, so templji tudi nekakšna povezovalna točka med ljudmi in drugimi obiskovalci tega sveta.
Od svojega otoka do pečine pri mestu Delfi Je letela tako kot ponavadi. Ladja se ji je v določenih trenutkih zdela preveč zamudna. Od pečine naprej pa je ubirala pešpot. Marsikdo jo je čudno pogledal, kot da prvič vidijo bitje, ki je drugačno od njih. Drugi - predvsem moški, pa so se raje poskrili pred njo. Vsi vemo zakaj, vendar Stevianna ni bila tukaj zaradi tega. Tako je šla mimo Apolonovega templja. Ustavila se je pred njim in tuhtala ali bi vstopila ali ne. Po tehtnem premisleku, češ samo za par minut, je stopila notri. V templju je odmevalo od njenih korakov. Sicer je bil dokaj polen. Tu in tam si srečal človeka, povečini pa so bile muze. A le eno bitje, ki ni bila muza, je stal pri mogočnem kipu imenovanega boga. Seveda je njeno pozornost takoj pritegnilo, zato se mu je približala. "Dober dan." Je tiho šepnila.

Delfi, središče sveta in eden teh krajev, na katerem so bogovi prek ugank odgovarjali ljudem na vsa njihova neumna vprašanja. Sem je prišel predvsem zato da bi se srečal, z nekaterimi minotavri, ki so pod Apolonovo zaščito živeli v dolini, toda kot prvo bo obiskal tempelj. Čez drn in strn se je spustil po pobočju in prispel do vhoda v tempelj, na splošno ni velikokrat obiskal templjev, kajti na svojih roparskih pohodih se je držal pravila, pobij požgi izropaj kar je človeškega, bogove in njihove templje pa pusti pri miru.
Stopil je skozi vrata in z užitkom gledal, obraze tistih, ki so ga opazili to so bili pravzaprav vsi obiskovalci templja, razen človeka in neke nenavadne krilate zadeve ob oltarju. Prhnil je skozi nodzrvi in odmev je bil slišati kakor da bi na desetine bikov stalo v templju in prhnilo, z zvok je ostale obiskovalce pognal v beg on pa, je z lagodnim korakom, s krohotom, ki se je le še pomnoževal, stopil k oltarju ter zarohnel, pozdravljena črviča.